Arhiv kategorije 'Pesmi'

Nedeljska

13.01.2008 ob 11:43

The pleasure of love is all in change. (Don Juan, Moliere’s play)

leon_bakst_vaslav_nijinsky.jpg

Tvoja koža je za božanje,
moja, da se tvoje dotika.
Moje ustnice za poljube,
tvoje, da ti vzamem dih.
Prsti, da se prepletajo s tvojimi,
skozi moje lase, s konico po licu do prsi.

Ustaviš se, iščeš izvir. Zaslepljen od mehkobe, ki se ti ponuja,
od žametnega vonja, ki te omamlja, ne vidiš, da stoji pred tabo.

Nemirno si popravljam lase,
oči te gledajo spremenljivo, da bi bral ta pogled: pritajen, zbegan, vabljiv, ranljiv.

Preden pustiva pozlačenim besedam, da nama žgečkajo uho,
tiho, srdito izbirava tiste sočne, sladkorne, s čilijem & ingverjem,
s krili metulja,
z barvami sončnega zahoda,
z vonjem jasmina.

Zajočem, te močno grabim za hrbet, da bi občutil mojo krhkost in moč.
Stopim na prste, se obrnem v smer tvoje postave.
Sedaj stremiva v ogledalo, ista smer.
To je ljubezen, a ni?

Za lahko noč delim glasbo.

7.01.2008 ob 22:40

Počutim se skrajno zmozgano. Pa ne, da sem delala…oz. garala, ko konj ves dan. Slabo sem spala in potem sem na predstavitvi mojega novega dela nagravžno zehala brez prestanka. Kriminal. Bilo je podobno neustavljivemu krohotu….ko se režiš že brez razloga, tako, da te boli trebuh, ne čutiš več obraznih mišic…no, ni bilo takega smeha, bilo je tako neverending zehanje. Bolano. Pa bil je smeh, seveda je bil, če pa sem gledala mojo bodočo deco v plesni skupinici. Same babnice in en dec - vsi stari 4 leta. Kdaj pa se ti ne razlezejo usta do ušes, ko opazuješ mala bitjeca, manipulativna in nebogljena hkrati. Čista nežnost.

Dve tamali sta me spominjali na igralko Brittany Murphy. Res. Skorajda izrezani. Ena se je od atija poslavlja z xxxxxx lupčki po celem obrazu. Ne vem kolk krat se je odpravila v plesno dvorano, pa še xx-ič pritekla nazaj, da mu da puso, objemala ga je, ko nora…ganljivo. No, kasneje sem jo v vlogi asistentke, akhm, poskušala premaknit na parter, da se pridruži ostalim soplesalkam.

Znam s tamalimi. To pomeni, da jih iz najbolj nemogočih situacij spravim v akcijo. Me veseli, da sem tako prepričljiva in zanimiva :mrgreen: . Spomnim se v času praxe, kako sem se vživela v tamalega Phillipa (ja, tako se napiše njegovo ime), da sem z njim zaplesala break dance pri umivalniku, ko so ostali dalje pripovedovali domišljijski binom o Kralju in xx. No, rezultat je bil prelep: s svojimi zvedavimi očmi me je hudomušno pogledal, me prijel za roko ter odšel proti svojemu stolu. Z njim sem imela še težave do konca ure, ki tedaj ni trajala 45min, ampak več kot eno uro…bilo je izvanredno stanje, ampak ne bi več o tem, ker sem že nekoč….kakorkoli, že jutri bom začela izvajat glasbeno-gibalne delavnice s predšolskimi otroki v dveh vrtcih na dveh koncih, plus naslednji mesec prevzamem 3 klase v plesnem centru Urška. Zadeva je kočljiva samo v primeru financ. Še zdaleč ne bom zaslužila toliko, kolikor bi nujno morala. Zdaj iščem še dodatno zaposlitev, toda kdo me bo vzel za 4h dopoldan!?!!? Za varuško bi še šlo, ampak kaj, ko živim tu, kjer pač živim in ni sploh povpraševanja… Sicer pa je poučevanje plesa nekaj, kar mi je na kožo pisano, le nekaj prakse potrebujem, da zalaufam. Če bi bilo po moje, bi sicer najraje poučevala mlade okol 15, 16 let, toda zaenkrat bom imela opravka z bitjeci, ki potrebujejo 100% pozornost in 3000% motivacijo. Srčno upam, da bom z diplomo kolkr tolk na tekočem, ker nekako vztrajno marljiva nisem…ni kaj, moram si priznat, nešto loše u mojoj krvi takođe –> Montenegro spirit, toda I’m fine with that. To sem jaz :mrgreen:

Sem zašla…potrebno bo nabacit glasbo, ki mi že teden dni preveva mind&soul. Prvi komad je čista vedrina, drugi je tak “svetski” - to pomeni, da s svojo vibro zaobjame vsakogar, predstavljam si, kako plujem na malem čolniču usred morja, piha močan veter, in jaz z razširjenimi rokami čakam, da me odnese…ahhh ;) Obe pesmi poje preminuli Toše. Potem se vprašam, zakaj ima Plestenjak vsakič nabito polno dvorano slušateljic :neutral: To je to, ko ti 100 ljudi reče, da je nekaj dobro, tebi pa ni in kljub temu obvelja mnenje večine. Nikoli nisem razumela kvalitete njegovega glasu & pesmi, njegove romantične balade  mi vedno izpadejo jokcavo, jamrajoče…nima moškega glasu in basta. V prvi vrsti ga dojemam kot mačista, šele nato kot slovenskega Costello ali Iglesias heh

Res mi je hudo, da ga več ni; no, lahko se vsaj zadevam z njegovimi pesmimi, ki so vrhunec predvsem v njegovem, makedonskem, jeziku - polne etno melosa.

[youtube]vzoL5Sl30FY[/youtube]

[youtube]-qs338F84O0[/youtube]

Nekaj iz lepsih sanj

21.12.2007 ob 21:24

Sem hotela zapisat en konkreten dodatek k prejsnjemu postu, pa me je moja lezernost premagala (kar je v tem primeru odlicno), no res je tudi, da se nocem “pogrevat” v tistem nekem vzdusju.

Kaj bi ljudje brez upanja in sanj….brez domisljije…brez entuziazma do vsega tistega, kar v nas poraja skrivnostna veselja.?!

Spet imam en razlog, da mi bo za par trenutkov, par uric lepo….kmalu….za novo leto….vznemirjenje, ampak ne tisto, ki ga poznate drugi - ne, ono moje again. Čakam še na neko drugo, ker sem tega ze malo navelicana, čeprav, hja, je vseeno tukaj (moti me rok trajanja, toda vse se dogaja z nekim pravim namenom!). Čaka me oni spol, hehe…zdaj se boji, kako bom ocenila njegovo jelko, ker sem mu zabicala, da sem velik estet. Povedala sem mu, kaksno vzdusje imam rada v zimski dneh…..je dejal, da bomo nekaj naredili v tej smeri. Lepo. Pridn. Ups, kako radodarno ;) Veselim se Beograda.

V lepih sanjah sta ti dve pesmi bili uvertura v spiralasto zgodbo, ki se je vzpenjala med oblaki, med brsljanom, med metulji, odisavljenim zrakom…glasba me pomirja. Kako se ji naj “zahvalim”, da obstaja :mrgreen: Kar ne morem in ne morem nehat biti osupla nad njeno močjo, vplivnostjo, “terapevtskim karakterjem”. Tule …skozi sledeca vokala…vse, kar ti dve pesmi predstavljata, kar sta - vse to je pravljica:

[youtube]PNHkS__348E[/youtube]

Čudovitost občutka, z veliko nežnosti.

[youtube]pDOr7zeDhRY[/youtube]

Predaja

12.12.2007 ob 20:32

Poskušaj se pogledat…obrni se k meni.

Morda je težje, kot si misliš.

Rada bi dihala, vem, da veš, da bi dihala tvoj zrak.

Jaz gorim. Ti goriš.

Jaz vem, jaz čutim. Ne vprašaj me, če je res.

Samo trenutek čez tvoje telo. Poglej me, da se osvobodim.

Šla bom čez, tudi, če se ranim. Vem, da bo prijetna bolečina. Kakor vedno…

Jaz gorim, vedno. Peče, skeli. Morda to želim.

Iščem…v vseh pogledih, v vsakem nasmehu.

Jutro zlomi Sonce…počutim se, kot da zgubljam.

Ne bo mi žal…nobenega dotika. Tistih nekaj, kot kaplja v morje…ob vsaki se razširi valovanje, ki se izteče

…sovražim konce.

zvezda.jpg

Romantično razpoložena, z glasbo prepojena, od fantazij zavedena

28.11.2007 ob 10:06

Kaj bi bilo, ČE bi…

* se kemija hotela zanetit

* grešila

* noč imela svojo moč (http://www.youtube.com/watch?v=pDOr7zeDhRY)

* bili vanzemaljsko potrebni in sproščeni

* tandemsko hrepeneli

* se dalj časa gledali v oči in se tipali

* se igrali igro vlog

* si povedali, kaj si v danem trenutku najbolj želimo

* iskali rešitve, in ne dali rok od sebe

* ne bi živeli tako močno v svojih svetovih in se pacali v lastnih prepričanjih

[youtube]8ctKH9GCbRg[/youtube]

Potem bi bilo lahko tako:

Intimne združitve kot ustvarjalna dejanja, kreiranje možnosti, poizkusi odpiranja…lačni drug drugega, počasno grizljanje, reševanje iz razburkanih morij, hoja po kamnitih in cvetočih pobočjih, neizbežno kombiniranje prijetnega s koristnim - delo ni izhod v sili, ker je nemir samo zabit v globine, razum in občutek odgovornosti, da storimo nekaj koristnega zase ne bo prava izbira za srčne viharje.

Pustili bi se zmesti, ko bi odkrili kako obvladujemo svoje občutke in svoj notranji svet…padli bi v pajkove mreže ter se pustili nežno mučiti - drug drugega. Otroško radovedni, nepristranski, udarni …Dopustili bi si biti vsi enako občutljivi - kje kakšna herojska (le kaj to pomeni; vsak misli, da je bojevnik, upravitelj in branitelj lastne krhkosti) ponašanja, ki zahtevajo od nas surovost, grobost, ignoranco.

Z nasmeškom bi se poslovili od slovesa, da smo živi in prvinski le tedaj, ko nas en krat na desetletje obiščejo bogovi - obdarijo nas z zaljubljenostjo. Tedaj na veliko paničarimo, iščemo prave odgovore, napovedujemo prihodnost, primerjamo…namesto, da bi pustili ostati dovolj slepi, dovolj zavedajoči se edinstvenih močnih občutkov, ker bi si prizadevali odkrivat nekaj, kar nam je nepoznano, ker bi si želeli odkriti neobčuteno, ker bi iskali živost in krhkost…to vse bi nas naredilo ljubeče, ne hiteče in odsotne. - Ja, ljubljene bi bila prijetna, pozitivna navada, del vsakdanjika, njena narava bi nas zasvojila, ker bi jo dojemali na drug način, ne bi je videli kot nedosegljivo, vredno bojazni.

[youtube]l4kMnMM2Fmk[/youtube]

Pustili bi se raniti in s tistim, kar nas je ranilo, bi vsakič znova ozdraveli. Se s tem polnili, oblikovali, bili hvaležni za te izkušnje…vsaka polna, večplastna, poglobljena, pestra z novimi izzivi. Preprosta hoja po vse poteh, kjer ima vsaka svoj cilj…ni bojazni. Samo ljudje smo, ne bogovi.

Ne bi se bali kaosa, ne bi iskali organizacije, sortiranja…zgodilo bi se samo po sebi, če bi se dobro poznali, če ne bi živeli v presežnikih kakor tudi v nazadovanju. Stagnacija bi bila malo zdravilo - ponujali bi si čas za glasno petje, tiho poležavanje, kontemplacijo - ne bi vrtali drug v drugega in na silo želeli izbezati občutenj…pustili bi si dihati, zavzeti pozicijo mirovanja…streznitve. Je tako težko razumeti, se vživeti, nekaj na novo spoznati?

Čakam tukaj nanj, ljubim ga tukaj že ves čas.

Tu sem, hodim v krogu, vem kaj moram, kaj smem.

Čeprav še ne ve …pišem pesmi zanj, da bi lažje razumela oba.

Izbiram pravo popotnico za ta svet - čistim si podzavest.

Pripravljam opozorilno sporočilo, da se ne rabiva oba soočati z zunanjim svetom.

Pripravljena sem vzeti tvojo energijo in dati tebi svojo…da se nasprotji na svojih polih omehčata, ojačata.

Ne bom se več poganjala v globine, da bi zajela celotno življenje. Enkrat je bil potop dovolj.

Najdi me.

[youtube]fKFEjZ98Q4s[/youtube]

Ritem v kaosu

18.11.2007 ob 22:43

Jaz in moja senca spet tičima na vrtu …

okoli naju močna ograja - ovija jo bršljan, šipek razbija grobost s svojo rdečo.

Rdeča me spominja…

Rada bi si pustila leteti,

med temnimi in belimi oblaki.

Ko bi me slišal. Bojim se, da niti sanjati ne moreš.

Nekaj mi pravi, da veter piha v pravo smer…mojo.

Ne vem, če si tujec. Nisi. Predstavljam si te. Ko bi lahko vedel in občutil tisto najlepše.

Morda bodo oči še žareče…potem, ko te bom lahko zavonjala…

Do tedaj bom ljubila vse drugo, ker je to najlažje.

andi_fantazija.jpg

Tole torej na današnji večer (umita - lirično)

21.10.2007 ob 23:03

Brez sirene kot tiha voda peljem te po destinaciji tej…

ewa-hawaii-profile.jpg (Guido Argentini)

Vsepovsod žametna mehkoba, sladkoben vonj, stopi naprej.

Ker sije luna in sonce in zvezde, moje oči,

daj da z zlatim prahom posipam vse kar sivi.

Rožnata očala so zdavnaj počila pod najinimi koraki,

pa vendar raztreseno rišem mavrice na tvojem vratu,

ker potem jih čutima oba - cedenje medu ne velja.

In ko pišem o obema, pišem sama.

Ko sanjarim o tandemu, sanjam sama.

Živim osebno, zelo osebno, in ko boš ti maj drim kom tčru , se bom smejala še bolj na glas. Do tedaj pa kokice pojem cele sama. HA :mrgreen:

Preden ono, še tole

21.10.2007 ob 21:51

Nisem v pravem položaju: zvita na stolu, ogrnjena v deko indijskih barv, na mizi s skodelo vročega planinskega čaja pomešanega z litrom limone in medom, pa vseeno bo prišel kaj kmalu orgazmični trenutek…izliv v lirični obliki.

zdaj grem prvo na wc lulat, pol v kopalnico se stuškat, pa ogret dlani, ker komaj tipkam od mraza od zunaj….no in potem še grem pospravit posteljo, ker je na njej prava štala. in preden se uresniči lirična Jaz, bom prižgala dišeče olje in tole pesem:

””” uživajte v tej melodiji, ob tem vokalu ””” (Saaba, HVALA TI!)

[youtube]e8ohp6bfYOc[/youtube]

Modro

19.09.2007 ob 17:25

Modrina. Vijola.
Občasno te želim  prijeti, stisniti, zagristi, objeti…da spolziš, osladiš, da ostaneš, se zatakneš.

ana_ana.jpg
Med prsti padaš, se izmikaš.
V rokah indigo jagode… modro, rdeče, vijola.

Srdit pogled in globok vzdih.
Srkam, srkam sladkobo, koščice se mi zatikajo vsakič znova.

Pa nič ne boli.

Grozdje, ki te ljubim grozdje.

(sept, 2006)

Copy paste zadeva, ker je pač “moja” tega dne

19.09.2007 ob 11:06

Dokler so ljudje na svetu, ki nas navdušujejo, potem je še vse ok. Oziroma, takšni - vplivni v kakršnem koli pogledu, so tudi tisti, ki že lep čas nekje v globočinah Zemlje uživajo svojo drugo realnost, ob tem pa se njihove duše zadovoljno smejijo nam, ki jih radi povzemamo, citiramo, ker so ogledalo v mnogih segmentih naših življenj tukaj in zdaj.

Unless it comes out of your soul like a rocket,

unless being still would drive you to madness or

suicide or murder ,

don’t do it.

unless the sun inside you is burning your gut,

don’t do it.

(So you want to be a writer, Bukowski)

Life has no meaning the moment you lose the illusion of being eternal.

(Jean-Paul Sartre)

 

ro.jpg