Ena razkošna o razkošju
Tista Madonina Material girl in od Marilyn Diamonds are a girl’s best friends povesta o razkošju, katerega ženska narava ljubi, bore malo. Anede? Pa vendar govorita o stvari, ki je redka, nosi vrednost, v družbi je odraz prestiža, in človek pomisli, da bi posedovanje tega že lahko predstavljalo razkošje.
Materializem in potrošništvo sta skrajnosti. Dolgčas modrovati o tema, strašno virusno, razširjenima pojavoma današnje družbe. Izpostaviti razkošje v njegovi pravi luči…brez sprenevedanja… Razkošje, ki ga ponuja narava in tisto, ki ga je ustvaril človek.
Zakaj bi se sprenevedala in delala skromno, saj ohranjam zdravo mero prizemljenosti ter se hkrati zavedam, kaj osebno mene vse lahko osreči, poteši željo, sprosti radovednost, me zadovolji…
ena razkošna: 
Nekatere stvari me tako fascinirajo, navdušijo, da bi kričala na vse pretege, skakala bi po prostoru, objemala ljudi od sile, metala bi se na posteljo, navila glasbo do maximuma…ker jih imam možnost doživet, se jih dotaknit, jih koristit, občutit na vse možne načine, ker v meni sprožajo ugodje in predvsem užitek.
Imaš oko. Oko sokolovo. Imaš čut za lepo. Lepo je
relativno. Imaš čut za estetiko, za prefinjenost materialov, oblik, vzorcev, barv, vonjav. V nečem, kar je objekt opazovanja iščeš tisto specifiko, ki bo ugodila samo tebi, niti najmanj pomembno ni, kaj menijo drugi. Na vsak način želiš imeti tisto nekaj za svoje, ker potem s tem ravnaš, kakor ti paše, se s tem ukvarajš - vzbuja ti asociacije, nove misli, čustvene odzive. Kerje to lepo, kvalitetno, večno tvoje, lahko konstantno izkoriščaš njegovo pojavnost, vrednost, lepoto, ki je tu zato, da se jo občuti, v njej uživa.
Je to predvsem ženska domena? Izbira zavese…rada bi obtežene, rahlo nabrane, te in one nijanse, na straneh intenzivnejše barve, spete…..kristalno vazo preproste oblike, ogromno na nizki mizi iz masivnega temnega lesa. V njej ne želi travniških rož, hoče bambus, flamingo, magnolije, palmove liste, v kopalnici šop tulipanov, na polički v kuhinji bogata zelišča, pšenico sveže zelene barve….
Ne bi omenjala stereotipov, čeprav sem že načela enega. Sej smo vsi lahko za vse, ampak zakaj prav ženski tako pašejo modni dodatki? Je očitno narava namenila njej tako obliko telesa, takšno konstitucijo, take poteze, ki z dopolnili postane bleščeča. Razkošna. Pustimo naravno lepoto…ja, ta je, obstaja, lepa, čista, nedolžna…ampak zakaj bi vztrajali pri temu, da je naravni videz edini lep, mehak, prijeten, če pa z barvami, materiali, dodatki lahko iz tega naredimo še več.
Dvorci, gradovi, krinoline, plastenje. Svetleče, mat, perlasto, svilnato. Kašmir, volna. Platnice knjig iz žameta, pozlačene, izvezene. Lestenci. Sveče, veliko sveč velikih, malih, tankih, debelih, krem barv, medenih. Vitičasto, bršljan po zidovih. Blazine ena preko druge, barvite s srebrnimi nitkami.
Velika postelja, visoki jogi, mehka posteljina, oversized v barvi lososa, črno bela s cvetličnim vzorcem. Prostor odišlavljen z vonjem po pomaranči, jasminu, medu….Ogledala. Veliko ogledal, lesenih, tisto na veliki komodi z globokimi predali, obdano z lučkami, ki oddaja toplo rumeno svetlobo.
Parfem. Torba. Maskara. Šminka 
Nepogrešljivo. Štikle iz inata spregledam (da niste morda pozabili, ne pišem posplošeno hehe), ker mi ne dajej občutek razkošja. Nikoli nisem nikdar na njih videla kaj fascinantnega.
Razkošje v neokrnjeni naravi z miniaturno kočico brez kamina. Ob jezeru z borovci. Kuriš si na obrežju in si pečeš jabolka. Razkošje igranja na instrument, poleg odbrenkaš svojo najljubšo melodijo.
Ni vprašanje količina seveda…karkoli predstavlja razkošje, pomemben je občutek omamljanja 
Če ne morem imeti za svoje, opazujem, gledam in gledam, sanjarim, upam…ker bo, bo nekoč tudi moje 
V tem uživam. Zaprem oči, Pachabel, Dvorak, kanem dišeče olje po oceanu v vodo, zavita v deko, sveže namazana koža s kremo z vonjem sivke …povsem minimalni razkošni trenutki, s pomočjo katerih sanjarim o bogatem….vsem…polnem…..božanskem….
Občutenje razkošja daje, med drugim, mojemu malemu svetu eno izmed pik na i. Tako kot nekdo ne more živeti brez cigarete (recimo jaz lahko haha in recimo mimo grede - odpovedala sem se jim) in je blažen, ko vase potegne dim, v roki drži najlepšo skodelo na svetu iz tankega porcelana, zleknjen v udobni zofi z nogami na mizi… tako mene razganja o prijetnih, dražljivih občutkov, ko se odanem v oblak vonjav, prostorskih, na koži, v laseh, v postelji, kuhinji. Mesiš v loncu ….počasi… maso temne čokolade, stopljene, poleg čaka na sveže stepena smetana in vroče maline Sedeš na vrt bujen rastja, grmičevja, zimzelenih rastlin, mavričnih rož, vrbe žalujke, borovcev, dišavnic, poslušaš šum vetra med listjem, gledaš v nebo, čisto modrino, hočeš preseči tuzemsko realnost, počutiš se močnega, svobodnega, velikega, edinega. Razkošje trenutka, ko imaš vse v oblasti, ker se ne pustiš motiti in lahko grešiš.
Jantar, safir. Steklo. Luči, prstani, uhani, posode, šatuljice. Tapete bogatih vzorcev, tople, hladne barve, kontrasti, pikčasto, progasto, vitičasto. Vse.Iz njih veje strast. Seveda se jo da občutit.
Način, kako ravnamo s tem, kar je lepo…ko obogatimo mizo s servisom in mini detajli serviet, rož, sveč, cvetjem; pripravimo kopel, četudi enkrat na pol leta…vse odprašimo, prezračimo, da je čisto, nato napolnimo prostor s paro, prižgemo paličice, pustimo glasbi da zavibriria skozi prostorije, zmasiramo obraz, vrat, se po dolgem času osredotočimo na dihanje ter potopimo v penečo vodo. Smejimo se …brez razloga. Razkošje smeha, ki je tudi tako redek. Zariše se nam, ko pomislimo na nežne poljube po vratu, na posrečeno zapisano pesem, na našo nevednost in nedoložno naivnost…
Razkošje dotika, vonja, čutenja brez pogleda. Če si pozoren, oprezen, “detajlen”, pikolovski, specifičen, čuječ, nežen, sproščen, pripravljen osvobodit radovednost…potem se da razkošno živeti prav vsak dan. Življenju dati življenje na pošten način. Zakaj biti skromen?! Razkošje se začne z dobrimi navadami, vztrajnostjo, doslednostjo, skrbjo zase. Nadaljuje z razvijanjem okusa, čuta za lepo na različnih področjih. Ker me zanima toliko stvari, ker mi je všeč toliko dejavnosti, ker najdem v mnogih dogodkih, pojavih nekaj lepega, dobrega, koristnega zase, ne razumem, kako je veliko takšnih, ki priznavajo samo eno smer, samo en stil, samo eno zvrst…razkošje vidim v tem, da se lahko predajaš vsemu lepemu in dobremu, kar ta svet ponuja, samo želeti si moraš in hoteti uživati na čim več načinov.
Ja, ljubiti in biti ljubljen pa je povsem svojevrstno…glamurozno, peklensko, brezčasno razkošje, ki ni stvar lasti, imetja in se tretira na povsem drug način. Ampak me veseli, da ni edino…da se lahko predajamo z ljubeznijo vsem drugim drobtinicam, ki božajo našo, sicer nikoli do kraja, potešeno notranjost.
5.01.2008 ob 19:09
hmm, na koliko stvari si me spomnila. Na svilo in kašmir, ki drsita med prsti.
In na tiste mehke poljube, ko jih najmanj pričakuješ in ti pričarajo nasmešek.
Ženske imamo res poseben občutek in najboljše izgledamo, ko nosimo nekaj v čemer se počutimo božansko. Postanemo boginje. Ne glede na ceno, ni v tem hec.
Ravno zato sem se včeraj zavila v moj mehek kopalni plašč in pustila mokre lase in se pol ure mazala z olivno kremo.
5.01.2008 ob 20:38
Anč,ful lep zapis…tud mene si spomnila na estetiko, na stvari, na katere včasih kar pozabim, kr je tempo življenja prehud in gredo mimo mene…a v tem letu je in bo drugače
poslušam pa Keb Mo- ja in sm odišavljena s krasnim parfumom… objem,S
5.01.2008 ob 13:13
Ne bi rekla, da se ženske in moški zelo razlikujemo v tem, morda je največja razlika le v tem, da ženske to bolj izražamo, občutimo pa marsikdaj zelo podobno kot moški. Tudi slednji namreč “padajo” v objem glasbe in se ji prepustijo v popolnosti, tisti s “specifičnim” imidžem se prav tako dotaknejo prijetnega občutka v opravi po svoji želji, tisti, ki ljubijo naravo se znajo zliti z njo.. in še bi lahko naštevali..le da to držijo v sebi in ne izražajo tako, da bi se na 3 km videlo. Ženske pa svoja občutja velikokrat “nesemo na pladnju” in se zato to veliko bolj vidi.
5.01.2008 ob 13:19
ja, se strinjam, brez pardona…ampak posebej bode v oči ženska s samo seboj in dodatki na njej, kot s tem, da na veliko bolj prefinjen, čutn način lahko izraža estetska nagnjenja. Poznam v mojem krogu znancev in prijateljev 2 moška, ki sta strašno prefinjena in imata tudi svoj bivanjski prostor do pikice barvno, stilsko dovršen….sicer pa je tako, da moški v zgodovini niso bili tako mahnjeni na tisto vrsto razkošja, kot ga posedujejo in “izvajajo” danes. Ob tem mislim na metrosexualce…
5.01.2008 ob 13:21
šuši….saj res!, rabim kopalni plašč!
saaba…Keb Mo je razkošje, sploh, če bi ti pel v živo hehe Bom naredila prav isto sedaj, tvojo omenjeno kombinacijo
5.01.2008 ob 14:00
V svetu ljudi je pač ženska tista, ki zapeljuje s pavjim perjem. Embalaža kompenzira odsotnost stvarne lepote ali pa jo potencira in nosilki omogoča lažji boj za samca, ki je zaželjen pri več samicah.
Meni pretirano razkošje zbuja slabo vest, ker za neko minimalno spremembo v kvalitativnem smislu zahteva enormne stroške, kar avtomatično pomeni zahtevo po višjih prihodkih oz. večjih razlikah v delitvi, kat tiste na drugem koncu peha v bedo.
Zato so mi všeč naravno lepe ženske, ki sicer ne prisegajo na askezo, se pa v svojih hrepenenjih znajo ustaviti.
5.01.2008 ob 14:34
hotel si reči, da razumeš napisano in hkrati ugotavljaš, da sem jaz ena izmed takih
5.01.2008 ob 14:40
…žensko ličenje…Hecno mi je poslušat tiste, ki pravijo, da se rihtajo zase, pa one, ki se res samo za druge
…ženski je to dano, že od pamtiveka…to je neizbežno, da da nase vse tisto, kar pač pristoji njeni lepoti, ki je očitno drugačna od moške…in JE namenjena moškim, kakor hkrati tudi potrebna za lastno zadovoljstvo…
Jah, narava dela po svoje, zato ene pridejo do izraza prav tedaj, ko odprejo pogled z namazanimi trepalnicami npr 
naravno lepe niso vse
Kakorkoli…ne gre se za to, da bi se obsipal z razkošjem in/ali dal nase vse, kar je možno - nikakor…govorim predvsem o občutku za to…in kako se to dotika predvsem nas - Ž
5.01.2008 ob 23:17
Omamljena sem… Najprej od slikic - priznam, te sem najprej pogledala. Nato od besedila,… ki je prepolno barv in oblik, melodij in vonjev,… polno vsega, kar lahko človek zaobjame s svojimi čuti in še več… ,prefinjeno in razkošno.
S celotnim predzadnjim odstavkom bi se ne mogla bolj strinjati! Vsak dan je lahko razkošje… Zakaj se ne predajati in užiti vsakovrstne lepote, različnih odtenkov, ki jih ponuja življenje in svet okoli nas… Samo hoteti in opaziti moramo
Moja (ženska) duša se rada predaja lepoti, v kakršnikoli obliki in vrsti, z njo se napaja in ja, opaja… pa naj se sliši še tako klišejsko. Potreben je le tisti pravi, poseben čut…
5.01.2008 ob 08:38
Toliko reči si naštela, ki dražijo take in drugačne čute, da sem se stežavo prebila skozi zapis. Ni nekaj, kar lahko samo prebereš, moraš si vse to naslikati.
Lepo.
5.01.2008 ob 09:30
desert rose…ob tvojem nicku sem dobila dost lepih asociacij
sej do razkošja se lahko hitro pride, sam malo žilice je potrebno za to, malo virtuoznosti in izbirčnosti, malo finoče
ja, ta safir mi najbolj bode v oči, potem orhideje.
mojcas…recimo, da bi res to naslikala. saj sem si obljubla, da še v tem letu kupim platno in naredim eno expresivno, ker me to že dolgo muči…in verjetno, da bo na koncuodražalo razkošje neubesednih misli
5.01.2008 ob 17:28
Ana, ob tvojem razmišljanju se počutim prav nežensko. Parfumi, nakit, ličila… kaj je to?
), filing po saunanju, vonj jutranje kave, ki je nisem pričakovala, neurje na morju, dež, ki tolče po strešnem oknu…. mmmmm, me je odpeljalo!
!
O vseh drugih načinih razvajanja duše bi bila pa dobra sogovornica. Obožujem dodatke v stanovanju, domiselne rešitve, sozvočje barv, lepoto narave, energijo glasbe (ok, o seksu pri tebi ne bom
In enkrat se bom, čeprav s staro barkačo ob muziki, morskih specialitetah in dobri družbi, majke mi
5.01.2008 ob 21:47
če bi te mela jaz pod okriljem nekaj časa…aaaah, bi te navdušila nad prijetnimi, mamljivi vonjavami. sicer sama ličil ne koristim od a do ž, maskara mi je zakon. in uhani! brez njih se počutim res golo
lepo od tebe, da si se naučila, katero področje je pri meni nevarno načenjat
sicer pa o vsem drugem še kdaj na veliko spregovorima, morda prav ob morskih specialitetah s staro barkačo 
5.01.2008 ob 12:30
Zelo zanimiva tema in strasno veliko si povedala o tem, kako dozivljasi razlosje, ki si ga nekako izenacila z ljubeznijo do zivljenja.
Res se zdi, da stereotipna zenska nosi svojo ljubezen do estetike (po svojem okusu) na pladnju. Ampak ljudje smo razlicni - Jaz se nikakor ne strinjam, glede visokih pet (ali bolj vulgarno in neobcuteno
- Stikli) na zenskih cevljih.
JSam sem tako ekstremen primerek, da trpim, ko vidim zensko, ki je urejena, pa v nizkopetnih cevljih. Pa ce to ni dovolj velik dokaz tega, da smo razlicnih okusov (pa sevedno nek okus imamo) - so pa se zenske, ki ljubijo cevlje z visokimi petami, ampak so jim najbolj vsec tisti, ki so meni cisto zgresile bistvo visoke pete. Razlicni smo.
Spadam med tist eljudi, ki so strastni o tem kaj (nam) je lepo! Ampak, kot vedo ljudje okoli mene, sem pri tem tako natancen, da sta lahko dva designa vsem ostalim skoraj identicna, meni pa je eden od njiju perfekten, drugi pa (pardon za barvitost) za bruhat. Zame je uzitek v detajlu, v niansah. Saj ne, da razkosnost nima svojega cara (vecina tvojih slik je barok ali pa bidermayer - oboje mi je blizu) - ampak tudi v razkosnosti me lahko zmoti ze najmanjsi detajl, ki ni po mojem okusu, ali pa se mi ne zdi konsistenten.
Pa sem moski - morda je pa tu razlika?
(V stanovanju imam rad obcutek prostora in svetlobe - hitro pridem navzkriz z ljudmi, ki vidijo lepo omaro iz koncva osemnajstega stoletja in perfektno vazo v stilu dinastije Ming, ter dajo vse skupaj pred moderno PVC okno - to me naravnost boli - ker ni konsistence, skladja, vsak element je lep, skupaj pa ne delujejo estetsko) Pravzaprav sem zahteven za po++iz+it. Ampak tebi pac visoke petke ne potegnejo - morda bi bil zalosten, ker te ne bi videl v njih in morda tezko razumem, da se lahko tako zelo razlikujemo, ampak tako je, vsak je skladen s sabo, to pa je se vedno najbolj pomembno - vsaj po mojem mnenju.
5.01.2008 ob 14:00
klanjam se temu komentarju
p.s.: to, da je izbira baročna, romantičnost ipd je zgolj naključje. Tokrat se nisem 2000% posvetila izbiri slik…sploh pa v en post ne bi mogla zajet vsega, kar mi je všeč. Kot rečeno sem glede tega med tistimi izjemami, katerim je všeč marsikaj in še več. Torej raznorazni stili, kakor tudi v glasbi in umetnosti…
ČAK, nisem rekla, da ne nosim petk in da mi niso všeč, sam v njih ne vidim tiste fascinacije in navdušenja, privlačnosti, “šika” kot v parfemu in uhanih
5.01.2008 ob 14:14
Uuuuuu jaz pa vidim!
P.S.
Seveda nisem hotel reči, da so bile tvoje izbire zavestne
5.01.2008 ob 15:18
sej prav, da vidiš - moški si
Jaz sem za nova spoznanja, za nove preizkušnje, sem za to, da me drugi navdušijo nad nečim in mi pokažejo drug vidik….mislim na vseh področjih, ampak, če smo že pri petkah, ajde
No, kar se tiče teh slik, predstavljajo nek sinonim za razkošje. Recimo današnja garnitura, oprema kuhinj&drugih prostorv, ki je surov minimalizem s temnimi, črnimi, sivimi površinami, čista geometrija - v tem ne vidim razkošnosti….kar pa ne pomeni, da mi ni všeč, sam jaz moram met še vedno nekaj povsem mojega ali pa mešanico stilov…joj, komaj čakam na čas, ko bom živela na svojem in si po svoje opremila stanovanje. To bo užitek