Smrti po tekočem traku
Vceraj zvecer je ponovno izgubil zivljenje mlad moski. V Mariboru, na Gosposvetski. Nekdo se je odlocil… mu vzeti zivljenje. Bil je zaboden…
heh. Kero naključje?!?!
Humanega človeka, sočutnega, presune dejstvo, kako danes nonšalantno nekateri tisti, tiste nesrečne duse, strezejo po zivljenju drugih. Ta srd, sovrastvo, agresija. Kako je to mozno?! V sebi nositi jezo, tlaciti in tlaciti tegobe, muke ter jih ob “pravem” trenutku sprostiti na mimoidočem, znancu, sorodniku…ker se nam kamen odvali s srca, cmok v grlu pade dol, lazje zadihamo, ko prekinemo zivljenje in ne razbijemo kozarca, psujemo ali protestno odidemo.
To klanje je postalo fetiš. Patološka Modna Muha. Sej, zakaj pa bi ziveli, ce bodo slej ko prej umrli; zdaj so mi na poti, uzalili so me, poteptali mojo malenkost, me prizadeli…to so videli drugi, pri tem ne sme ostati… S sabo bom nosil vedno majhen priborček: dovolj bo že nož. En zamah in ni ga več.
O čem razmišljajo ti borci za lastna zivljenja? Kaj so počeli dan poprej, so imeli socialne stike, redne, tekoče, pretočne? A so bili vsi ti v otroštvu terorizirani na xxxx in en način?!
Se počutim varno? Ne. Me je strah? Tudi…tu pa tam.
Stojiš v lokalu….te mahne s pivskim kozarcem en veseljak, ker mu je malo pred tem ženska rekla, da ga zapušča - in te ni več. Ja, tud za tak primer vem 
….opravljaš svojo profesijo, imaš stik s stranko, pride do problema in ker si ti prva oseba tam, nekdo, na katerega bi se lahko tudi “zdrl”, ga linčaš…čao, miki! Elegantno povlečeš tisto črnino z lukno, pritisneš….na koncu po možnosti vzameš življenje še samemu sebi - ker kaj si pa bodo počeli s tabo potlej?
Kdaj je bilo toliko prometnih nesreč kot letos? A je nad nas nekdo nekaj poslal - zle sile? Haha, smešno, seveda. Butalci se še naprej vozijo po nasprotnem pasu; da lažje stisnejo na pedal, cuknejo 2 litra tistega “zavajajočega”, so vedno pod pritiskom, ker tako je to dandanes…utrujeni in 24h v stresu…zapodijo se brezumno, neodgovorno po cestah, ker jih hitrost pomirja…raztreseni u božju mater, kradejo življenja tistim, ki si želijo živeti. Varno, sproščeno.
Ali pa si preprosto ubita pri intimnem snidenju, ker ne potesis nekogarsnjih potreb, ker nisi ugodila, zadovoljila, ker si z zavrnitvijo uzalila…
…a se nam mozgani manjšajo, razum nekam kopni, dusevnost zamaskirana, zadeta? Bi radi vsak zase ostali sami na tem preeelepem svetu? Komu verjet, zaupat? Na katero zemljo sproščeno stopit, kaj komu reci, kako gledati v oci…
Svet je nor. Grozljivo, strasljivo. Soočanje s smrtjo dan za dnem, rutina. Nova dejavnost…slajša od sexa.
“Če bi nas kdo presojal po naših nezavednih vzgibih želje, smo tudi mi sami, tako kot praljudje, krdelo morilcev”. Freud
8.12.2007 ob 15:01
Jaz sem pa ta teden prišla do krutega spoznanja, da resnica ni vedno realnost.
Tega, da nekomu vzamejo življenje pa nikoli ne bom razumela. Upam.
8.12.2007 ob 17:18
bejba, to si tako napisala, da so mi dlake stale po koncu :S moj komentar pa….ajaj, spljoh! matr
8.12.2007 ob 19:02
Stopam na stran Freuda iz prejšnjega stoletja, kar pomeni, da je svet zgolj še vedno enak in da ni danes nič drugače kot pred 2 ali 3 tisoč leti. Svet ne gre na slabše in v tem je problem, ker dejansko nikamor ne gre… A jebiga…
8.12.2007 ob 19:26
Berem Freuda in prav on me je spodbudil, da to omenim…berem o smrti, o ubijanju, o sovraštvu, o nagonih etc etc….čudo, strašljivo, vznemirljivo…berem in mi nič ni tuje, kar piše….samo vstrašiš se samega sebe…. bom še nekaj pisala o tem…
8.12.2007 ob 17:28
In potem najstniki prevzamejo umetnostni motiv smrti za svojega, čeprav dejansko ne vejo, kaj počno. Ne razumejo, bolje rečeno. Emo.
8.12.2007 ob 18:28
Človeku vzet življenje, sploh ni najhuje kar mu lahko storiš… Poleg tega ne rabiš bit posebna zver, da to izvedeš ali preboliš. Smrt ni nič posebnega, in je na nek način samo uničenje nekega telesa….
Človekov komentar je utemeljen… vse je bilo vedno tako kot je… morda le bolj iskreno. Danes so samo represivne norme tiste, ki nas postavljajo v luč bolj humanih, ljubečih. V resnici, bi se obnašali precej drugače, če teh groženj sistema ne bi bilo.
Jaz vem da bi se. Že tako hodim pogosto po robu, in moram priznat, da zaradi tega nimam slabe vesti.
Tole se bo zdaj morda slišalo grozno… ampak poznam veliko ljudi, ki si ne zaslužijo živet… in bi jim z veseljem pomagal na poti
8.12.2007 ob 18:33
kot pravim berem Freuda….in mi je vedno bolj jasno…tud to kar si zdaj povedal ti, Aljaž. Ampak pojasni mi recimo primer morilskih podvigov moških, ki so mimogrede zadavili žensko, ji prerezali vrat & Co…ker niso dobili tistega, kar so si zamislili, da bi morali imeti…?
Fittipaldi - otroci so iskreni, instinktivni in poslušajo vsak svoj nagon. S tem, da si ti mislil na otroke, ki so že podvrženi pritiskom medijev in okolja, kakšno pač je dandanes…
8.12.2007 ob 18:47
Vsak človek je sposoben moriti, to je dejstvo, to je v nas. Le pravi motiv mora biti, stanje, ko vse v nas popusti… kopičenje jeze… občutek izigranosti… dejanje v afektu…
Ubijalo se je vedno in se še bo. Edina razlika je v tem, da smo o takih stvareh danes prek medijev bolj obveščeni kot so bili nekoč.
8.12.2007 ob 18:53
Hja, pač stopnja retardiranosti… za ene je pač sex dovolj pomemben, da so zaradi njega in prizadetega ega, pripravljeni ubit. Konec koncev so samo prvinski….
Ne opravičujem njihovih ravnanj. Samo pojasnjujem…
8.12.2007 ob 19:15
hm….stvar sploh ni tak preprosta..ne odgovarjam vama, ampak nasplošno….amm očitno je, da se zadnje čase zelo rado ubija…kot da so ljudje dobili pogum…smešno…mislim, človek se je civiliziral do neke mere in s tem ja ni več enak neandertalcu, ki se mu to ni zdelo sploh nič zločinskega…potem smo razvili emocionalne dele naših možganov in postali bolj razsodni…pustimo najbolj bedasta pravila družbe, in druge “vrle” zakone….torej gre se za to, da za vsak DREK - po domače povedano, se danes nonšalanto linča…torej tisti, ki zareže v nekogaršnjo telo, po zadnjih mnogi primerih bolj ali manj nedolžne ljudi - meni, da sam ni upravičen smrti, torej si vzame to pravico, da se znebi nekoga, ki ga “ne mara”.
razumem, Aljaž, ko govoriš o tistem, da si eni ne zaslužijo živeti…ampak tak način življenja v skupnosti pa je že abnormalen. Torej je individualizem postal rivalski in tako so vsi prevzetni, nasičeni drugih okoli sebe, da jim je škoda gledat “nemuneže, slabiče, zaostale, nerodneže, butalce, predrzneže & Co.”, ker tisti, ki se odloči za ta podvig je eden in edinstven, superioren, torej - DRUGIH JE ŽE TAKO PREVEČ. Govorim u umorih, ki pač niso “upravičeni”. No, sej vprašanje te prvinskosti je…na drugih področjih pa niso zmožni bit prvinski…
Sej retardiranost. Mati po pomoti, v afektu ustreli hčerko. Hura.
seveda se bomo pobijali še naprej…tak kot živali…
8.12.2007 ob 19:18
Orhideja…veš kolk krat sem jaz pod pritiskom in to kakšnim!…Aljaž si me sploh ne more predstavljat
Kaj se v meni nabira in kako sem lahko na nekoga jezna..res je, da je moja stvar da se dobro zadržujem, ampak če dam vse skozi..vse vidike…nič ne bo bolje, ko bo nekdo mrtev…sicer pa ja: tisti, ki ubija, ne razmišlja “kaj bo po tem” heh
8.12.2007 ob 21:55
grozno…tragedija….kak nam je vsem žal! mislim, da je ta pomp okrog tega zabodebega pač pomp, ker taisto se vsak dan zgodi neštetokrat…in mi smo zdaj zgroženi, ker se je zgodilo nekje blizu nas…lepo vas prosim…
umori, nesreče, pretepi v družinah….tega je toliko, da bi potemtakem lahko vsi iz spoznanja groze lahko kar umrli…
človeško življenje je pač vredno tako dolgo, dokler mu nekdo ne določi cene s popustom…velikokrat gre za količinskega….pri nas je pač malo manj kupovanja v supermarketu smrti…
8.12.2007 ob 22:49
hm…lahko bi podobno reagirala na recimo večkratno pisanje o pretekli ljubezni: ooohhh, pa daaaaj no….človek vse preboli, to se ja dogaja že od pamtiveka…vsakomur….kaj uživaš v preteklih dogodkih, ki ti niso več sojeni, kje je tu smisel…ahhh - AMPAK TAKO NE BOM NIKOL seveda, ker kaj bi s tem povedala? pač na tem svetu več nič ni novega…jasno….ampak ko se v nekaj zapičiš, rad o tem malo več razglablaš in se čudiš….
recimo zanimivo bi bilo opazovat, videt reakcijo…na to, da ti nekdo postreže na tist način….in da preživiš….sicer si bolj ali manj nedolžen….kako bi razmisljal o zivljenju, o bivanju, o tistemu, ki je položil roko na tebe in vsem drugem….
in dejansko je to, ja - bliže meni se dogaja, bolj resno jemljem zadevo…bolj se je zavedam, ja, bolj me sune nekam, bolj o njej zavestno razmišljam….velja za bilo kater pojav - lep ali nelep….
sicer pa, kakorkoli.
8.12.2007 ob 02:14
Seveda so. In seveda sem mislil predvsem na to skupinico, ki oponaša gotski stil, posluša nek moderni rock, v katerem išče uteho za rastoče težave, ko pa je prehudo, pa še malce zareže v živo kožo, da fizična bolečina prekosi “psihično”. Včasih pa tudi kar tako, ker so blazno moderni črno-krvavi gore-art motivi. Mediji in okolje i guess, kakor praviš.
Kaj je moj point … dejansko človeka smrt ne pretrese več tako, kot bi ga sicer, včasih, nekoč. Je letni davek avtocest, pa posledica nezdravega življenja, pa morda hazardni šiht, vprašljive lokacije, ko se gre ven … smrt je biznis as usual, otroci (najstniki vsaj) jo jemljejo tako, včasih se najde celo kakšen frajer, ki pravi, da se bo ubil ali kaj podobnega.
Ne trdim, da sem sam kaj drugačen glede odnosa s smrtjo, a družba se postavlja na otrocih in skupaj z mediji in drugimi vplivi jim postavljamo jalovo slabe temelje.
8.12.2007 ob 02:25
Fitipaldi misliš, da sedaj vidimo kaj več ali druačno smrt kot smo jo včasih na, recimo bojiščih, pretepih, nabijanjih na kole…? Vse je isto.
In Ana, vsak ima prelomno točko, vprašanje je samo kje.. Nekaterim je to žalitev matere, drugim je to nasilna smrt bližnjega pred lastnimi očmi. After all, we are all human…
8.12.2007 ob 09:30
torej..čist sem padla v Freuda
Očitno je, da mi je v zelo kratkem času razširil, razjasnil, odprl pogled na to temo, ga navajam v sledečem: Ne bi bilo bolje, ko bi smrti prisodili mesto v dejanskosti in naših mislih, ki ji pripada, in ko bi nekoliko bolj poudarili naš nezavedni odnos do smrti, ki smo ga doslej tako skrbno zatirali? To ne bi bil kak vrhunski doseže, kvečjhemu regresija; prednost bi bila v tem, da bi bolj spoštovali resnicoljubnost in življenje znova naredili bolj znosno.
/…./ Naše nezavedno je prav tako nedostopno za predstavo o naši lastni smrti, do tujca je prav tako krvoločno, v odnosu do ljubljene osebe tudi ambivalentno, kot je bilo pri človeku pradavnine. Toda kako daleč smo se v konvencionalnem in kulturnem odnosu do smrti oddaljili od prvotnega bistva!
—o odnosu do smrti —> naše nezavedno ne verjame v lastno smrt, vede se, kot bi bilo nesmrtno. to kar poznamo pod nezavedno sploh ne pozna nobenih protislovij, nobenega zanikanja. Prav nič gonskega ni v nas, kar bi ustrezalo verovanju v smrt. Po drugi strani pa priznavamo smrt tujcem in sovražnikom in jih obsojamo prav tako brez težav (no, to sem prej omenila). - Naše nezavedno ne opravi usmrtitve, le misli nanjo in si jo želi (za razliko od tistih torej, ki so tolk zagnani nekoga ubit). V svojih nezavednih vzgibih vsak dan, vsako uro odstranimo vse, ki nas ovirajo na poti, ki nas žalijo ali nam škodujejo. Izraz “vrag naj ga vzame”, ki ga izrečemo pogosto v šaljivem smislu, v bistvu pomeni: Smt naj ga vzame. - in to je v nezavednem resna želja po smrti.
….v šali torej vedno lahko govorimo resnico
zapiše še tole: Če hočeš zdržati življenje, se pripravljam na smrt. Sprememba pregovora: Si vis pacem, para bellum.
jaoooj, Freud
…a ni to tako vse ….drži…kot pribito!
Vem, kaj želiš povedat, Fittipaldi…primer jrecimo tistih dveh najboljših prijateljic najstnic (14l.), ki sta se nedavno nazaj na hrvaškem otoku vrgli z zvonika…skupno, zavezniško…nekaj ju je v to prepričalo….
Človek….sej…boj se me
No, recimo…tole še: Prav poudarek na zapovedi “Ne ubijaj”, nas dokončno prepriča, da izviramo iz neskončne vrste generacij morilcev, ki so imeli slo po morjenju v krvi, tako kot jo imamo morda tudi sami. Etična stremljenja človeštva, ob katerih moči in pomnu nam ni treba negodovati, so dosežek zgodovine človeštva. itd itd
8.12.2007 ob 09:44
Ej, Amelončič… težko je razumeti nekatere stvari…Ljudje naj bi imeli v sebi nekaj, kar bi nas ločevalo od živali, tisto sposobnost, da nečesa NE storimo, da NE reagiramo nagonsko in da BI LAHKO živeli v skupnosti brez klanja. Pa ne gre…
Primer: Vsaka mati, ki bi jo vprašali, kaj bi storila, če bi nekdo umoril njenega otroka, bi ti od srca izstrelila, da bi ga gladko ubila. Prav tako pedofila, ki bi otroka zlorabil. In jim verjamem. S tem, da nekatere bi res to storile, druge pa ne.
Vsak je sposoben ubijati, vprašanje je le, koliko zavor imamo v sebi. Eni manj, eni več…