Za zeleno zaveso Iz globočin

Situacija je takšna, da…ammm, sem vznemirjena. Zaradi večih (prihajajočih) dogodkov. Se zavedaš vznemirljivosti? V sebi čutiš neko brbotanje, notranje krče, rahlo stisko, večkrat moraš globlje zadihat, telo se smeji in ob enem je napeto…neke fiziološke reakcije, ki se nekako povežejo v gosto doživljanje še s kognitivnim delovanjem. Težko se mi zgodi, redko kdaj, da zaznavam spremembe okolja samo na en način, ne zveni samo ena struna…z lokom potegnem po dveh, treh, štirih naenkrat…vse vibrira (spomnim se, kako so strune puščale zareze v tedaj otroških prstkih in kako se je ga.Petrač jezila zakaj ne vadim več ur, kot sicer).

Recimo:

… zadnji hip sem se spomnila na M - jo poklicala in se najavila, da jo pridem pogledat tik pred velikim dogodkom. Samo še par dni, in postala bo officialy MAMA A ni že zdaj…v bistvu? Beba je v vsej pripravljenosti, samo, da je še nedotaknjena, neoblegana, ampak mamo že ima… mama čaka nanjo, da se ji pokaže Ležim prej na postelji in se poskušam vživet vanjo…no, predstavljam si, kaj mora sedaj doživljat. V sebi nosi živo bitje, novo življenje, ustvarila je svoje prvo potomstvo…sigurno je živčna, napeta, v pričakovanju, se sprašuje kakšen bo porod…v njej se je 9 mesecev razvijalo bitjece, hranilo z njenim telesom…ves ta čas je bila oprezna, pazljiva, previdna, v povsem drugem stanju, vsak dan z mislimi o njem, popolnoma povezana…Pravi, da bi rada pred 9.-im, ne da se ji več haha

Spomnim se dneva, enkrat letos, poleti…prišla je k meni z buteljko. na vrtu… Vsedem se za mizo, ona še kar stoji, vidim jo nasmejano. Naenkrat razširi roke vstran ter me goreče vpraša ali vidim na njej kakšno spremembo. Jo premerim, če ima nov kos oblačila, boožže, morda novo bravo las….toda v naslednjem “poskusu” mi “kapne”: Aaaaaaaaaaaaa, noseča si! In se ji vržem v objem. Lep trenutek. Kar solzne oči sem dobila. Verjetno sem bila bolj vzhičena, kot ona Nekako sem ves čas pričakovala, da se bo kmalu odločila za ta korak…materinstvo….je že lani naznanjala. Ampak nisem “si mislila, da bo to tako hitro”, heh Mlada je, mojih let. Seveda gledam na ta “pojav” iz svojega gledišča: mičkeno se mi zdi škoda, sicer pa seveda ne - kero veselje, super, da se je zavestno podala v to, z vsem srcem, pripravljena…že od nekdaj je delovala tako “materinsko”. Po tem, ko je dobila brata, je bila njegova druga mati… po malem je ves čas omenjala željo, da bi rada imela otroka prej, kot je sicer v današnji praxi…. Ekola: tu je, kmalu bo uzrl ta svet. Veselim se zanjo, zelo. In potem bo tetka Ana (ena izmed mnogih “tetk”) lahko kdaj bebo peljala na sprehod, M bo hodila vštric ter opazovala, kako izgledam v namišljeni vlogi mame heh Ne želi povedat al je deklica al tisto drugo vražje bitje Sicer ne bom nikoli razumela, kje je tu keč - kakšno presenečenje zame?, ampak ok no…bo beba dobila unisex darilce.

Drugo:  končno sem se dogovorila za naslov diplomske: seksualni vidiki preobrazbe intimnosti. Kero odrešenje. Misel nanjo mi je ves ta čas bila v breme. Ja, veem, seveda kompliciram….si upam verjeti, da sem ena izmed redkih, ki se je tolk rukzakala glede izbora teme. Ma izbirčna sem, pa naivna seveda…haha, sem sanjala oz. prepričala sem se, da bom z eno izbrano temo kar pionirka Torej, čez teden dni moram mentorici predložit koncept, kar pomeni, da bom naslednje dneve doživljala mičken stres. Totalno sem neprilagodljiva, če moram delat kaj pod pritiskom, omejitvami, z neko žurbo….Poiskat vso mozno literaturo, pregledat teme, podobne diplomske, sestavit vprašalnik. Skorajda je verjetno, da bom med anketirance vključila tudi blogarje. Se mi zdi, da bo vprašalnik dovolj zanimiv…upam, da bo posameznika postavil pred določena dejstva, spoznanja, realnost ali pa bo z vsakim odgovorm še dalje lagal sam sebi

Preskok in drugo vznemirjenje: Gospod M ( Yu) mi je odgovoril, sma v kontaktu - zelo vesela. Včeraj zvečer je šel v Sava Centar (Beograd) na premijero filma njegovega kolega. Imenuje se Hadersvild. Pravi, da si ga bomo ogledali tudi mi, v naših kinematografih. Ne vem še kdaj…- Zdi se mi, da so poznanstva z določenimi osebami v zadnjem letu bila neizogibna. Kot da tisto nekaj (usoda?) ve/zeli, da mi morajo ti ljudje seči v roko, z mano spregovorit nekaj besed in nato vzpostavit nov odnos, trajen. Sploh ni pomembno kakšne naveze so to glede moči, prepletenosti, globine…dovolj je, da so. Ljudje me navdihujejo. Zelo. Verjamem vanje. So moja izhodiščna točka za marsikaj. Všeč mi je, da lahko z vsemi temi dobro sodelujem. Ugajamo si, predvsem se zelo razumemo, smo na podobni valovni dolzini…hec je, da nisem sanjala o njih , ampak so se znašli v mojem življenju tako spontano, presenetljivo…iz tistih “področij”, ki me zanimajo, so vse tisto, kar sama nisem, pa si morda zelim, da bi bila. Ali pa so oni dovolj in zapolnijo ta moj manjk, ki verjetno niti ni manjk…kaj pa vem…Vznemirljivo je to, da z vsakim dozivljam povsem drugačne trenutke (niso pogosti, ampak tedaj, ko so….pošteno & pristno); med seboj so si razlicni, polni nekih zanimivih izkusenj, s široko odprtimi obzorji, posebni, preprosti, skrivnostni, odkačeni, samosvoji, boemi ali pa tudi ne …če bi lahko, če bi bilo “umestno”, bi jih nek dan, en vecer vse zdruzila na enem mestu. Koliko energij bi se sprostilo v tistih trenutkih….razlicnih mnenj, vzgibov…mnogoterost življenj, ki bi se odprla okoli mene naenkrat in jaz bi vse vsrkavala vase, procesirala, ponotranjila, se nadejala…Uživala. No, saj ne pravim, da tega ne dozivljam sedaj oz tedaj, ko sem z njimi individualno. Vi ze veste, kdo ste … Ne bit skromni

Dalje razmišljam o mojem dojemanju intime, ki jo gledam, opazujem, tisto izzven mene…kakor neizbežno “meljem” tudi o tisti, ki je del moje malenkosti, o lastni. Poskušam jo razumet še drugače…poskušam jo živet drugače…Vidim, kako sem bila ujeta v en tok eskapad, kako se je v bučo vsililo neko prepričanje…morda vmes občutki krivde, kot da nečesa nisem pričakovala od sebe…potem sem dobila odgovor (od sebe), da se predvsem nisem silila biti racionalna. Delno je bilo go with a flow, delno posledica močnih hrepenenj. Ampak tu ni konec. Nič ni dorečeno in niti ne bo. To področje je tako spremenljivo, presenetljivo, razvijajoče, izzivalno…da sem vsakič na preizkušnji. Ta pojem sexualnosti, ki mi nekje skoz meša štrene, “dejavnosti”, ki se tičejo te besede….vsi ti odnosi…madona, to je material, to je za obdelat, o tem bi vsakič lahko človek napisal dizertacijo. Skozi to se zadnje čase najbolj intenzivno spoznavam. Kot da odkrivam “resnice” o sebi, o svojem nezavednem, željah, nagonih…Zgleda, da še nisem pripravljena na tisto. Oziroma morda ni pametno govorit tako odločno, če sem ali ne - pač pa bom to najbolje vedela, ko se bo zgodil tist vzajemen veliki pok, crush. Do tedaj…hm…naj se dogaja, kar se ma namen dogajat. Ne bom se izogibala ničemur, morda bom le imela drugačen pristop…ki ne bo ravno viden drugim očem…bolj sigurno bom vstopala na nova področja “boja”, z večjim zaupanjem vase…Se sprašujem o tem, kako je ljubezen tako nonšalantno skozi čas postala feminizirana, spolnost maskulizirana. Hjaj, šuuur

Tiste, ki mesec december posebej spravlja v depro pa…a se lahko hudiča spravite na glavo in gledate drugače na ta svet, ki je tako ali drugače bizaren. Vem, da je neznosno lahkotnost bivanja umetnost doseči (in le kaj bi naj to vse sploh pomenilo? ni definicije), ampak vsak jo lahko živi na svoj način. Da se, da se.

brez glasbe….ni življenja [youtube]BxYV1jGuj5U[/youtube]

 

Objavljeno v 6.12.2007 ob 11:45 in zapisano pod Lubenica, miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.