Za zeleno zaveso Iz globočin

Zgleda, da med sledečimi vrsticami ne bo nekih smiselnih povezav, sicer pa, kdo je rekel, da mora bit post vedno t.i. “smiselno zaokrožena celota”

* težka bo odločitev, če grem danes ponovno v Takosa. Dvomim v moje razpoloženje…

* vsaki dan se spomnim na obveznost, ki se imenuje iskanje literature za diplomo. Odlično se ji izogibam. Moja ležernost…ohh…ahhh

* gledam stopala…začuda so še vedno zatečena. Ali ima kaj s tem veze včerajšnja konzumacija večje količine alkohola? Za kosilo se imela domačo pico. Mama, oče in jaz smo šluknili malo piva. Pasalo mi je. In neeee, nismo alkoholiki, v bistvu smo daleč od tega, ampak pivo poleg kosila včasih zares paše

* naj bi čistila okna, pomila tla in posesala.

* intervju s Sanjo Grohar, viden na netu (siol al 24h?) je obupen. Ne da smrdi, zaudarja po cininzmu, sarkazmu, norčevanju…al pa se men res blede?

* kozmetika za telo L’occitaine se od vseh ostalih na tržišču, poleg Benefita, najbolj trudi zavest kupce s svojim zunanjim izgledom. Predvsem zunanja podoba artiklov in njihova predstavitev omrežita potencialnega kupca tovrstnih izdelkov. Na dejansko kvaliteto in vsebino pozabimo, pozabimo biti kritični in previdni….ampak vonji so tako mamljivi, prepričljivi….da navedem nekaj, ob čemer mi gre vedno na smeh (recimo preberite si opis okusov vročih čokolad /imam v mislih točno eno vrsto,pa se ne spomnim imena/ v kakšni kavarni - meni zares postane nerodno in si mislim, če me majo res za norca), ker si mislim: komu je to treba? —> “Globoko v zimskem času v deželi z blagim sredozemskim podnebjem vidimo pomarančevce, polne sadežev, ki razsvetljujejo ulice in sadovnjake Sevilje. Tukaj raste grenka pomaranča, imenovana tudi seviljska pomaranča, s svojim mehkim in poživljajočim vonjem”. (”odebeljena” pomaranča je ni moj osebni poudarek, ampak njihov). Barve so mamljive, fotografija izdelkov, narava - Provansa, potem pa ti še napletejo take zgodbice. Ja, a res mislijo, da zarad tega kupujem izdelek? In opis ženskih parfemov: poživljajoč, za samozavestno, poslovno, nagajivo, dinamično, fatalno žensko..popeljav vas bo v tiste in one višave, počutile se boste zaželjeno, sexy, divjo, zasanjano…aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAAAAA! To ni zame, to je preveč, TO JE KRETENIZEM, tako očiten in moteč zapovrh, da me večkrat celo odvrača od nakupa…

* uvodnik Tee Hegeduš v novem Glossu je porazen. Gloss imam sicer zelo rada, zdi se mi najbolj “dozorel” glede na ostale štance za ženske; rada imam njihove predtstavitve modnih smernic (čeprav imam do tega zelo zadržano in kritično mnenje), predvsem pa intervjuje in “Teme”. Toda tako plitkega, “zdrajsanega”, že xxxx krat slišanega, nezrelega, dolgočasnega razmišljanja na temo/naslov “shop till you drop” pa si res ne bi smela privoščit - ali pač?! —> Njen mož torej ne razume mode niti nakupovanja in ni mu jasno zakaj obstajajo sezone. Njun pogovor o tem, kot ga je navedla (ne vem, če je res dejanski ali izmišljen), si je potrebno prebrat, je pač skrajno otroško smešen, seveda predvidljiv, stereotipen. Celoten vpis je poln stereotipov, nič novega povedanega, nič zares individualnega, sploh pa je hotela povedati kaj?, da njen dragi, kot navaja ni nikakršen bukselj, saj ima med drugim magisterij iz ekonomije (ga.Hegeduš, to je bil največji kix!), ampak pač je tolk dolgočasen/zmeden/neveden/trmoglav al kaj?!, ker pač ni njegova domena bit fashinoista!?!?! Pa sej to sploh ni problem. Saj nam je vsem jasno že stoletja, da moška narava ni nagnjena k takšnemu občudovanju oblek in mode, kakor tudi ni njihov ljubi šport nakupovanje (izvzemevši metrosexualce, ki pa tako niso moški v pravem pomenu besede). Nad tem se ni za pritoževat, kakor tudi se delat, da nam tule kaj ni jasno! Plus - vsakič kar smrdi po hohštaplerstvu. Amm, torej tud to nam je jasno, da imajo eni denar, drugi ga nimajo, tretji ga posedujejo v tolikšni meri, da si privoščijo potrošni material v zmernih količinah. Ne briga pa nas koliko in kaj si pivoščiš, kdo od tvojih ima kakšno izobrazbo in se skozi njo opravičuješ, ni pomembno, da nosi tvoje dete Prada pulovečerk in da si boš dala duška v trgovini, kjer boš pač za kratek čas “bankrot”. Kaj takšni zapisi govorijo o osebi? In to o osebi, ki urednikuje, ki je javno izpostavljena, in ki je predvsem ženska!?!?! Plitko. Plitko. Bedno in skrajno zahodnjaško, da.

* doma mi v omari leži črna lakirana usnjena torbica iz NY. Kaj naj naredim z njo? Ima zelo modno obliko. Osebno je ne morem uporabljat…

* zdaj sem se spomnila na moje preminule skobčevke, posebej na modrgea Filipa in na zlato ribico, ki je (tedaj nekoč) ponoči skočila iz steklene bučke na tla, katero sem kasneje v popolnimi temi, ko sem imela namen iti na wc, pohodla (kak slučaj, anede )

* na svoji knjižni polici imam zložene….knjige, ja heh, kaj pa drugega, toda zložene so tako, da se naslovnice ne vidijo oz. samo tri so tako postavljene: Pika Nogavička, Gala - Dalijeva pregrešna muza, Ženska francoskega poročnika. Se morda sliši kot naključje ali sem jih namensko tako namestila? Odgovor bo kar prvi. Zanimivo. 3 ženske, vsaka na svoj način “fatalka” svojega časa

* a bom letos za novo leto v Beogradu? Mimo grede, v omenjenem mestu so letos pričeli izdajati povsem novo revijo, ki zajema kulturno-umetniško področje predvsem na njihovi zemlji. Imenuje se Faar. Moram jo dobit v roke.

* flirt je … dober. Za žensko dušo neke vrste terapija, kot čokolada ali nepričakovan nakup spodnjega perila

* račun za mobilca je že mesece absolutno prevelik (sem profesionalka v pisanju sms-ov). Amm, tisti, ki nasedejo reklamam mobilnih operaterjev, so bogi. Sploh pa kako primitivno, da oglašujejo nekoristno, vsekakor neproduktivno in neprimerno početje, kot je kleptenjae po telefonu “kolikor vam srce poželi”. Telefon je namenjen ne komplexnim, resnim debatam in besedičenju, temveč ažurni izmenjavi najnunejših informacij. Več ko ljudje visijo na telefonu, bolj zgubljajo pomemben, pristen osebni stik v smislu komunikacije.

* a bi šla še malo v posteljo? Nisem še povsem sveža.

* Danes sem se zavedala nečesa…pridejo takšni trenutki, ko se zavem marsičesa in sem za tisto nekaj zelo hvaležna, da imam…torej: dom, v katerem živim. Hiša z ljubkim vrtekom…notranjost, ki je opremljema s stilom in guštom, mir v okolici in občutek varnosti.

* Fetalij, škoda, da nista z Mojco prišla k meni na kafe…zdaj sem se spomnila: predstavila bi ti mojo sestro

* čas bo, da si grem naredit kopel za moja stopala. Preden grem v posteljo si na dekolte špricnem moj ljubi parfum Rose (Bvlgari), ki ga lahko opišem takole, akhm: lep, ustvarjen za moj okus, ne presladek - sočen.

“The person lives most beautifully who does not reflect upon existence”

Friedrich Nietzsche

Kozmetika dr.Hauschke mi je sedaj naredila katastrofo na obeh očesih, desno pa je povsem prizadeto. Kozmetika je ena izmed boljših, vsaj sodeč po certifikatih, zagotovilih, sestavinah IN PO CENI, toda rezultat je porazen in zaskrbljujoč.

Ammm…kar imam sedaj na obrazu ni človeško. Po tem, ko sem si očistila trepalnice z oljantim make up removerjem, sem si nanesla kremo za oči od omenjene znamke. V manj kot dveh minutah so se mi pojavili mehurčki, otečenost…Ne bom umrla, ampak - danes je petek, danes grem po ne vem kolkih mescih v “lajf” in bodi prekleta moja koža z nevrodermitisom! Prosim, ZELO DOBRO IZBIRAJTE KREME ZA OBRAZ, sploh tisti z izredno občutljivo kožo. Jaz sem zdaj dobila hudiča!

Grem k dermatologu

Četrtek. Vstala sem se dokaj zgodaj. Saj sem zgodnji človek - to mam “po očetu”, pa vendar sem si zadnji 2 l. dopoldan vzela (pre)več čas za poležavanje. No, vse ima svoj konec - slednje postaja moja nova “aspiracija” heh. Malce pred deveto sem prišla v Evropark, s sodelavko sma “skočile” na jutranji kafe, se vsedle zunaj, na vrtu… Nekaj čez deveto sma se pridružile še ostalim puncam v skladišču ter prevzele robo za moški oddelek. Čez slabo uro je bila slika sledeča: 4 hengerji in 7 škatel Sami, brez druge sodelavke, ki je na bolniški, sma vse prenesle v trgovino, v skladišče, ki se nahaja neposredno v njeni bližini.

Iz vsake obleke odstraniš plastično preobleko, razvrstiš/sortiraš enake kose skupaj, pogledaš, če so zavarovani, če ne, dodaš varovalo, pregledaš cene, če so drugačne, nalepiš nove. Nato se posvetiš škatlam, vse zmečeš ven, majice, hlače in dodatke tudi “osvobodiš” od varovalne plastike ter jih na podoben način soritaš, odstraniš kartone in jih zložiš po velikosti. Novo robo pripraviš za trgovino, staro pa…nalaganje na police in hengerje - seveda natančno po stilih, kodah itd. Tako sem sedaj po 5 “obiskih” že spoznana z artikli…”vestir, moda, sport in jeans”…upam, da bom kmalu šla na “floor”. Da, imajo svoje izraze: henger, floor ono in tretje, tud to že obvladam Ne reče se dostava, ampak !!!”deliveri”!!!

Glede na to, da sem ženska, je tovrstno delo kar naporno. Pač fizično, bolj ali manj težje vrste. Prehodiš xxx km v tistem malem prostoru, se xxx krat povzpneš na lestev, postajaš dober artist, ko se rukzakaš z nošnjo velikih kupov robe v eni in drugi roki ter seveda ne miruješ. V bistvu pretegneš telo na vse načine, noge ti čez par ur že otrpnejo, ne čutiš jih, kar pa je tud ok…spozabiš se, pozabiš na lastno telo , ne gledaš na čas in ob kontinuiranem delu vse steče dokaj hitro. Ker sem visoka in ne ravno krhka, puncam kdaj olajšam delo pri določenih delih. Kolektiv je super, tudi šef je …kako se naj izrazim…ok je, zelo Korekten, komunikativen, ni zoprn, potrpežljiv, če lahko, tudi pomaga, v glavnem, da se sproščeno dihat v njegovi prisotnosti. Sicer pa sem nedavno že omenila, da imam problem z avtoriteto, predvsem tedaj, ko se nadrejeni ne zavedajo dobro “svojega poslanstva” in se kot pričakovano vedejo nehumano, smešno, predrzno, oholo & Co. Torej - nisem tiho. Ne potuhnem se, nimam “zlomljene” drže, nimam strahospoštovanja, pač ljudi treniram enake sebi in če je treba, jim seveda na spoštljiv, nevtralen način povem, “kar jim gre”..tudi, če mislijo, da so boga za jajca pr’jeli. Včasih sem imela probleme, ker se je nekaterim moj odziv zdel nedopusten, ampak žal so pozabili, da sem svoje delo vedno opravljala korektno, še več, vsakič, ko sem bila v stiku z ljudmi, je bila slika takšna: vsi zadovoljni, sproščeni, veseli, da imajo z mano možnost delovat. Torej nisem problematična, niti konfliktna…le rade volje sodelujem, tudi svetujem oz. rada podam svoje mnenje. Mnogim gre to “v nos” - pač so individualisti in 3/4! Tud prav.

Torej, delala sem do šestih popoldan. Nekako je pol ure za malico enako št. nič za sprostitev. Ko sem se vračala v center, nisem kazala znakov življenja. Temu se torej reče “bila sem brez življenja” Premikala sem se kot megla, gledala bolj ali manj v tla, kot kak nesrečnež, ki ne ve, kaj bi s svojim življenjem heh Med hojo sem imela monologe (v mislih seveda) ter se bodrila, da je vse, tako, kot je - naravnost FANTASTičnooo Ob pol sedmih sem imela še dance class, še zadnji dan t.i. odprtih vrat, da sem si ogledala moderni orient. Vodi ga, meni zelo ljuba, Mojca Kasjak. Ko sem stopala po stopnicah plesnega centra, me je zgrabila nostalgija, odtavala sem v čase, ko sem še trenirala ples. Polna, nabita z različnimi občutki, tako strastnimi, željna, hrepeneča po tem, da se spet izrazim…telesno. V dvorani sem se sesedla na stol, z namenom, da bom opazovala celotno uro in se odločila, če je to zame. Pomembno mi je tudi, v kakšni družbi soplesalk sem. Z menoj so sedele še ene mlajše dečve…Mojca je seveda pripomnila, češ, zakaj se ne pridružimo, ker bomo tako prej ugotovile, če nam je všeč ali ne, toda zame ni problem…jaz že zdavnaj vem, kaj paše mojemu telesu in v čem sem dobra…no, druge mimozice so komaj kaj spregovorile, nove članice so bile že oblečene in stale pred ogledalom…jaz pa sem se odločala ali se jim naj kljub “vsemu” pridružim. Nisem imela opreme, ker mi na kraj pameti ni prišlo, da bi se po delu podala še v plesne vode, kjer itak potrebuješ energijo. Jaz je nisem imela. Toda…nekaj vedno hoče…nekaj je tudi včeraj hotelo, da sem se predramila in rekla ZDAJ ALI NIKOLI Oblečena, kot sem bila, torej casual: v kavbojkah in majici sem se odločila, da zamigam. Sezula sem si čevlje, zokne in stopila na parket. Kakšen občutek! V nekaj korakih bila del ekipe. Hčerkica M K (ki je ta čas spremljala plesne ure) mi je podala ruto z žvenketajočimi krogci, katero sem si ovila okoli pasu…brez nje trebušni ples ni trebušni ples, daje nujno potreben ritem in vodi.

V naslednji uri sem dala vse od sebe, kar sem pač lahko…glede na to, da sem se fizično dovolj pretegnila že na delu. Ob straaašno prijetni, vznemirljivi, sproščujoči glasbi smo zaplesale. AAAAAAAAAA! Kakšn prelom - zame! Končno sem “padla noter” in se počutila skrajno sexy med drugim Med ženskami, med 4 stenami, v ritmih, ki so terapevtski in blagodejni, sem se predala prostoru, z gibi sledila ritmom. Ovijanje, miganje z boki, tresljaji, valujoči obrati. Vse je v trebušnem predelu, bokih in rokah…”kačasto”.

Ob koncu plesne ure sem se ponovno osredotočila na moje počutje. Telo je dobilo dober fix…v bistvu poživilo, energijo, bum! Odločila sem se. Ples je odločitev. Tako z naslednjim tednom pričnem oz. nadaljujem (kolikor mi bosta čas in delo dopuščala) z mojo strastjo - plesanjem. Dejansko se skozi ples tako rečeno najdem, nisem raztresena, osvobodim se misli - sploh!… nekako vstopiš v drugo sfero, gre za čisti užitek, ko se posvetiš sebi, fizičnemu, hkrati pa zavestno ali nezavedno vplivaš na duševno razpoloženje.

Delam, plešem, pišem, berem; diploma je pred vrati. Sedaj mi manjka “samo še dvoje” , kar bi zaključilo moj krog “pravega” procesa bivanja. Pač ni tako, da imaš srečo, ampak, da si srečen…srečnost si ustvarjamo v različnih dejavnostih, neglede na prostor in čas…težimo k temu, da bi bili čim bolj zadovoljni, pomirjeni, neobremenjeni. Vsak zase ima svoje “cvetke”, eni so jebivetri, drugi so blizu ravnovesja, tretji se iščejo celo življenje, četrti nihajo iz enega extrema v druge…veliko je kombinacij…vsak pa seveda lahko pride do tiste točke, ko ima občutek, da je “skoraj vse” tako, kot mora bit.

Verjamem v to, da za vsakega “pride pravi čas”, ko se lahko polno uresniči. Lahko je teh “pravih časov” več…vsekakor pa je fino, če ne popustimo, če imamo dobre navade in če radi experimentiramo. Dinamika nas dela boljše. Samo želja je potrebna in pripravljenost, da se odločiš.

Danes je dan, ko lahko rečem, da mi gre na bolje.

Ena BTW za začetek: z mamo sma pravkar ugotovile , da je težko verjetno, da bo na predsedniški stolček kdajkoli v prihodnosti sedla oseba s karizmo, s čisto vestjo, s humano zdravo dušo in potrebnimi sposobnostmi za opravljanje te funkcije. S politiko sem si v takem odnosu, kot npr s kemijo (bolja ali manj “ničevem”). Verjetno se bom v prihodnjih letih morala o tem malo več podučit - osnov, kakor sem tudi ugotovila, da mi bo splošna razgledanost prišla prav tudi na področju svetovnih religij. Glede teh imam neko podlago, pa še vedno ne tiste, da bi bila “mirna”.

Danes je dan, ko so se Jehovci oz. Jehove priče odločili stopiti od vrat do vrat in širit “božjo besedo” oz. “samo na kratko, brez prisile sporočit”: da je pravi Bog, Jehov Bog in da vesolje je resnično, gospa. Veste? Poglejte, samo tole knjižico, da si malo preberete. Vse to okoli nas je sveto in on je stvaritelj, veste….- Gospod doda, Bibilja je dokaz za vse.

Jaz med tem in po tem: “Ja, gospa, lepo, verjetno je tako kot vi pravite, je pa tud verjetno to, kar jaz pravim:naša družina je ateistična oz. ne, v bistvu verujemo, ampak v povsem druge “stvari”. Kje imaste dokaz, da ta Bog obstaja? (stara omika me gleda nebogljeno) Gospod Biblija, ki jo berete sploh ni več izvirna, v njej je polno laži (ob tem ne kažem zob, ampak samo mičkeno privihane kotičke ustnic). Veste, jaz pa veliko berem, neskončno mnogo ur porabim tudi za poslušanje glasbe in na meni ljub način tudi duhovno rastem. TO ME NE ZANIMA, NAJLEPŠA HVALA. In s svetlobno hitrostjo zaprem vrata (med pogovorom je gospod v bistvu že omagal, mamika pa je še kar imela poguma) - Kako mi je žal, da si nisem vzela dodatnih 15min,saj bi ji povedala še kakšno mojo modrost, ampak nisem imela časa. Zelo rada opazujem ljudi, ki postanejo v vsej svoji blaženosti in religijoznosti zgubljeni, nevedni, bebavi in res bedni, no. KATERI ČLOVEK jih tako pošilja kalit mir ostalih zemljanov, ki nismo glede tega tako naivni, da bi se odločili sredi življenja spreobrnit in dognat, da je moč nad nami, da nam bo vse oproščeno, da nas nekdo pazi. Človeštvo je nekaj najbolj neumnega, kar si je narava “izmislila”. Ob tem se seveda namerno potuhnem, ker pač…se nimam za neumno, no

ena o Jehovih pričah: Njihova dolžnost naj bi bila spreobračanje ljudi, da bi se skesali grehov in se pridružili zvestim. To delajo s pridiganjem od vrat do vrat. Jehovove priče imajo zelo stroga pravila življenja. Ne proslavljajo rojstnih dnevov in praznikov, kot sta božič in velika noč. Ne sprejemajo transfuzije krvi, so pacifisti in se ne ukvarjajo s politiko. Vsa ta pravila so nastala na temelju njihove razlage Biblije. (religije.com) - stroga pravila, “dolžnosti”, odrekanja, ne sprejemanj transfuzije, grehi (človek GREŠI, ker mu je to dano!) zmišljevanje, njihova razlaga Bibilije, pridružiti se zvestim (samo izbrani so zvesti torej )….sej bi bila lahko bolj “korektna” in “zrela” v izražanju, ampak ne me basat! Premnogo je misli, ki se mi sedaj rojevajo v buči, kipijo in želijo, da jih ubesedim, toda ne vidim smisla. Le to recimo: bolj so podvrženi raznim sektam, vodenju, bolj si prizadevajo s tem ukvarjat 24h dan, bolj bolani postajajo. Njihov proces duhovne rasti nazaduje, njihove sposobnosti in potenciali se s tem “početjem”, slepim, naivnim verovanjem zmanjšujejo, krčijo…na koncu (sej tud že vmes) so pač “naša vrsta”, ampak brez vrednosti, brez “teže”, popolnoma zavedeni in izgubljeni. Ni jim pomoči.

Hočem reči, da je največji idiotizem religija. Kako zoprno spet to navajat, kot, da to marsikdo še ne ve…in kot da se marsikdo s tem ne strinja. Pa vendar, pridejo očitno večkrat ti trenutki, ko mi prekipi in se ponavljam. Religija hoče “podložnike”, hoče ovce (meeeeekeke!), ki nebogljeno, brez hrbtenice živijo za nekaj, kar …ne obstaja…oz. za kar ne moremo vedet, če ma takšne moči ali ne…Verovati je smiselno, to je del naše narave, ja, ampak razumeti koncept verovanja je pa še bolj smiselno. Ne mi govorit, da verujete v amulet! Ali v tisto pupo iz otroštva, ki ste jo dobili v dar, ne verjet v odposlance iz neba…aliene in druge stvore. Saj vem, repenčim se in seveda ne mislim resno - da bi kdo v teh besedah spoznal, koliko nesmisla je v religiji ter postal …ne ateist, morda agnosticist.

Torej priče!, ki niste žal sposobne mislit dlje od te meje, ki so vam jo vsilili/začrtali neki “voditelji sveti, pozlačeni, podarjeni od stvarnika”: ni smisel se v življenju ukvarjat s tem, ker se tisti stvarnik tudi z nami ne ukvarja. Čist tako plastično: tud on (kaj če je ONA!, bemti), sem ziher, nima ne časa, ne energije mislit na milijarde ljudi na tej zemlji. Mi imamo druga pomembnejša dela: seveda delat, se družit, zadovoljevat osnovne življenjske potrebe in si poleg tega širit zavest, vedenje o tem svetu, spoznavat naše globočine..ne pa pozabit nase in skupaj stiskat roke ter upat na boljše čase. Nas enkrat več ne bo, svet bo šel mimo nas, vaše molitve pa ne bodo uslišane…oz bodo tedaj, če se boste sami poslušali in reagirali, če boste živeli in se razvijali, napredovali…ne pa se trudili prepričat mojo malenkost, da verujem v nekaj, ker ne bo spremenilo prav ničesar, kar je brezpredmetno. Gotova priča, Jehove priče!

Sedaj pa še ena iiizredno koristna info…ker morda tega niste vedeli in bi bilo zelo smiselno si sledeče zapomnit:

Velja pravilo: podobno se raztaplja v podobnem. Nepoznavanje tega empiričnega pravila za toponost danega topljenca v topilu, ima lahko dramatične posledice. Zanemarjanje tega pravila lahko prispeva k nezaželeni nosečnosti in širjenju AIDSA. Velika večina mljaših ne pozna dobro tega pravila. Z uporabo primernega lubrikanta se verjetnost, da se kondomi z latexa stanjša, zmanjša. Pod drugi strani pa se pri uporabi neustreznega lubrikanta (mazivo - sredstvo za zmanjšanje trenja) na osnovi polarne snovi, latex, ki je prav tko iz polarne snovi razstaplja-tanjša (govorimo o kondomu). Poveča se propustnost kondoma za HIV virus ali spermo. Nekatere zdrav.institucije v ZDA so mnenja, da je znanten del nezaželene nosečnosti in novih primerov aidsa posledica neupoštevanja tega pravila. (Splošna in anorganska kemija, M. Drofenik)

Kot rečeno sma s kemijo vsaka na enem bregu, pa vendar mi je to zgoraj napisano dokaj jasno + nekaj novega…sicer me je na to opomnila sestra, ki jo študira…Torej pametno se je pozanimat o sestavinah lubrikanta oz. kvaliteti le tega, če ga seveda mislite uporabljat - o tem bi naj bili podučeni tudi prodajalci.

Delo v Zari bo še zelo zanimivo… plus po dolgem času mi je všeč slovenska pesem. Vlak za dva (Tabuji?) - lepa stvaritev…spravi me v dobro voljo uaau

…koketirala je z nevarnostjo. Pravijo, da so ekstrovertirane osebe bolj nesrečne od introvertiranih, ker se morajo dokazovati, da so zadovoljne, vesele, pomirjene z življenjem. Zavedajo se svoje karizme…

Če nas po telefonu pokliče moški, ki ga sploh ne poznamo in se z njim le malce pogovarjamo, pa na nič ne namiguje, nič kaj posebnega ne pove, nam pa vseeno posveča pozornost, ki je običajno nismo deležne, potem smo pripravljene oditi z njim v posteljo še isto noč, če smo vsaj malce zaljubljenje. Takšne smo in v tem ni nič slabega; v ženski naravi je, da se z veliko lahkoto odpre ljubezni.

Kajti, kar napeljevala me je, da sem dal vedno od sebe najboljše.

So trenutki, ko čutim, da se mi vse razodeva.

V nekem gozdu se je pot razcepila v dve smeri in jaz…

jaz sem izbral manj obhojeno. Vsa razlika je bila v tem. (R. Frost)

…trenutek, ko nas je strah. Da se popolnoma predamo ljubezni, božanski ali človeški, poemni odpovedati se vsemu, vključno svojemu blagostanju ali sposobnosti, da sprejemamo odločitve. Pomeni ljubiti v najglobljem pomenu besede. - Nad svojimi koraki hočemo imeti absolutno oblast, popolnoma se zavedati svojih odločitev, biti sposobni, da sami izberemo objekt naše vdanosti. - Z ljubeznijo ni tako: pride, se umesti in začne nadzorovati vse. Samo nekatere močne duše se pustijo odpeljati…

Imela je zaprte oči in zdelo se je, kor da ne ve, kdo je, od kod prihaja, kaj išče na tem svetu; zdelo se je, kot da lebdi in kliče preteklost, razgirnja sedanjost, odkriva in prerokuje prihodnost. Mešala je erotizem in kazen, pornografijo in razodetje /…/ in naravo v isti sapi.

Ko sem s kakšno skupino ljudi in se odločim, da jih bom izzivala z enim izmed najpomembnejših vprašanj našega življenja, pravijo: “Srečen sem.” Nadaljujem: “Toda ali nočeš imeti še več, nočeš rasti?” In vsi odgovorijo: “Jasno.” Vztrajam: “Torej nisi srečen.” In vsi zamenjajo temo pogovora.

In zapleteno: zakaj ne iščem sreče, če ap so me ljudje učili, da je to edino, kar velja? Zakaj bi tvegala na neki poti, kjer si drugi ne upajo hoditi? In konec koncev - kaj je sreča?

Ljubezen, odgovorijo. Toda ljubezen ne daruje, in ni nikoli darovala sreče. Nasprotno, to je vedno strah, bojišče, mnogo prečutnih noči, večno spraševanje, ali delamo prav. V resnici je ljubezen sestavljena iz ekstaze in agonije.

(iz knjige: Čarovnica iz Portobella)

p.s.: zapisano ima seveda svoj smisel. Vse na tem svetu ima svoj smisel. Zgodi se, da najdem knjige, ki so interpretacija mojih razmišljanj ali na delih celo čudna projekcija moje malenkosti.

Malo prej sem imela dlan na trebuhu kolegice. Decembra bo rodila. Držala sem roko na napeti koži, pod katero je 30cm veliko bitjece in čakala, da zamiga.

Ve, kdaj se zbudi. Na strani mojih prstnih blazinic sem začutila drezanje…kratko…nori občutek, tak poseben no. Za M pa je to itak nekaj najbolj čudovitega in neverjetnega. Super mami bo…mlada, pa že tako samostojna, odgovorna, izreden praktik, delovna…

Ni mi hotela povedat ali je fantek ali deklica. Hoče, da je presenečenje. Sem ji rekla, naj mi pove pravočasno, ker si ne bi odpustila, da kupim roza, lila oblačilo, potem pa zagledam fantka - ker “tetke A” že ne bo novorojenčka obračala v metrosexualca!

Ob tem spet razmišljam, kakšna bo moja prihodnost glede tega. Koliko otrok bi imela…a si ga dejansko želim…kdaj bi ga imela…kakšen oče bi bil najprimernejši (ne se za glavo prijemat, samo navajam tipična vprašanja…). Letos sem že doživela trenutek t.i. materinskega čuta, ko sem v rokah držala bebo tudi moje bivše sošolke. Brez problemov sem ga uspavala.

Moje stališče je takšno, da pač v nobenem primeru sedaj ne bi obdržala otroka, če bi “ponesreči” zanosila. Lahko se repenčijo tisti, ki govorijo o umoru živega bitja, jaz pač gledam na to z drugega, menim da s širšega vidika. Tudi s tem se ne bi obremenjevala “kaj pa če v prihodnosti ne bom mogla zanosit” - tako pametovanje, žongliranje se mi zdi nesmiselno, nepotrebno in nič obetajoče.

Sej, najbolj smiselno se je s tem vprašanjem ukvarjat tedaj, ko si srečno v tandemu z moškim, za katerega si “pretežno dobro” prepričan, da bo ok oče. Kljub temu pa si nizam v mislih situacije, primere, kako bi vse skupaj delovalo. Seveda bom čez 3 leta drugačna, drugače bom razmišljala, imela bom nove izkušnje in nove želje, pa vendar z vidika, da moram še veliko želja, planov izpolnit…bi me materinstvo od tega odvrnilo…torej še lep čas ne bom imela bebe.

Sita sem pogovorov, kjer se modruje o tem, kdaj ga je smiselno imeti, kakor tudi, katera mati je boljša - tista v zrelih letih ali dost mlajša…ko bom osebno zares pripravljena, tedaj se ga bom spravila “delat”. No, srčno upam, da bom na tem področju sklepala dobre kompromise z mojim bodočim/potencialnim partnerjem.

Zaključki, da se potomostvo mora ustvarit, da se mora poleg tega poročit itd - to je vse umetno določeno, ta prepričanja in neke zapovedi, katere se zagovarjajo na podlagi tradicije. Tudi mimo modernih časov se lahko o tem “sodi” drugače…torej ne glede na čas, na tradicijo, natipično oblikovanje družine je to stvar posameznika in ne problemvečje skupnosti.

Vsekakor se mi zariše velik nasmeh, ko hodim v mestu mimo novorojenčkov in mlajših otrok. Ljubkost njihove pojave in narava, s katero ustvarjajo tisto originalnost, me povsem očarata. Velika verjetnost je, da grem naslednje leto za varuško…in da se spoznam še v tej vlogi.

V bistvu … sem se željna spoznat še v marsikaterih vlogah, katerih del še nisem uspela biti. Vloga skrbnika, starša ipd pa je vsekakor eden izmed večjih izzivov.

Kmalu se bo zgodilo. In prvič zares čutim predčasne jebane neprijetnosti. Sej pravim, nism tipična ženska , PMSov načeloma ne poznam, toda tokrat…naj gre k vragu vse. Grizem. Prosim nežnosti.

Vem, da je svet lep, da rastejo rožice, da tud sonce sije nekje na jugu, vem, da obstajajo dobre duše in čokolada. Sam zdaj grem v horizontalo.

Mogla bi pisat o ritkah…k temu me je vzpodbudil članek g.Vodeba, ampak nimam moči. Ko bi me kdo sedaj prostovoljno masiral?!?!?!!!!!

Mimogrede, razmišljala sem o tem, da le imam problem z avtoriteto in vikanjem. Plus, slučajno berem knjigo, ki piše tudi o avtoriteti…poleg dodajam še svoje mnenje, ki je vse prej, kot normalno. Ampak ker je svet dandanes v vseh pogledih nenormalno normalno nenormalen, sem lahko taka tud jaz.

Evo, grem.  Če ima kdo še kaj za dodat, sprejemam vse vrste banalnosti - prosim, razpišite se. Kaj, če bi bili danes zeeelooo patetični in samopomilujoči?! Ja.

[youtube]XS9REY1H0pY[/youtube]

…vstala sem se uro pred nastavljenim bujenjem. To je dober znak. Napisala sem prošnjo za podaljšanje absolventa, jo malce zapacala z “make-up removerjem”, ki je oljnat , ampak je tale “štempl” tako neočitn, da je še nisem enkrat sprintala.

V kopalnici sem si umila zobe. Opazila sem, da si jih drugi ščetkajo nekam zelo dolgo…pa radi se sprehajajo s spenjenimi usti pos stanovanju…a so to videli v kakem filmu? No, moji zobje so sedaj vsekakor vredni kazanja in smeh bo sproščeno širok

Čakam, da bo ura 9.45. Tedaj grem od doma. Ob 9.55 naj bi prišel bus, ampak bo zamudil 5min. V tistem času bom po vsej verjetnosti stala na postaji in bulila v “mimohiteče” avtomobile. Poleg tega, btw, zelo rada gledam v stanovanja ali recimo v Tomščičevem drevoredu (poleg mestnega parka), kjer so prelepe vile - v njihove sobe, ki imajo ogromna okna tako, da se vidi ves interier. Ljudje me ne zanimajo, samo oprema.

Lepo bi bilo, da babica danes ne gre na vikend, ker je res mraz…bi šla na kosilo. Babice so zanimive…poseben primerek žensk

Včeraj sem se dobila s Paolo. Kako sem je bila vesela! Vrnila se je iz Argentine. Naslednjo pomlad se še crkveno poroči. Baje bom lahk lovila šopek, akhm. Proti koncu srečanja sma prišle na pomenljivo temo, žgečkljivo in jako vzburljivo, pa mi je latinoameričanka dajala same dobronamerne nasvete. Režali sma se na vse pretege. Vmes sem si prigovarjala, da če hočem, zmorem vse (vem, da ne morete vedet, o čem natanko razmišljam, ampak bo dovolj, da to sedaj beležim…bom vsaj vedela čez čas, skozi retrospekcijo, da sem mela “tista močna obdobja”)

Včeraj zvečer sem med drugim na utube-u našla posnetke humorističnih serij Agencija SIS ter Ljubav, navika, panika. Prilagam vam “SIS-ovce”…in dajem na piedstal Ćićota&Rozo, am, s tem, da Ćićota tokrat ni poleg, je pa Dalmatinka, katero Roza zelo vzljubi. Način (tempo) govora me med drugim spravlja v smeh.

lep dan, zelo lep.

[youtube]HaTdT_y0pr0[/youtube]

Kakršnokoli nekaj urno gibanje jača telo ali/in krepi duha.

* sej ne, da ne bi nikoli delala, vedno sem poleg študija “migala” (administracija, telefonija, otroci), tudi vsa poletja, le tokrat sem pol leta gledala daleč v nebo, še športala nisem in končn rezultat = spužva

* delo je smiselno

* delati pomeni ne lenariti

* delati pomeni nekaj hoteti, želeti

* delo onemogoča zastoj misli

* delo poraja nove misli

* delo je življenjsko nujno

* …izčrpuje, toda zato bom po novem redno spala 8h (in si nabrala nove energije)

* delo združuje

* delo nudi ugodnosti za marljivost

* delo zna bit umazano

* delati je enako potrebno kot sexati (oboje te v enaki meri drži pri življenju, eno brez drugega gre bolj težko)

* rojeni smo, da delamo in Basta.

Vesela sem, da sem danes pričela s tem “početjem”. Prvi mesec le dva krat tedensko obračala vse možne kose garderobe in spoznavala osnove tekstila, potem pa se bom družila samo in samo s testosteroni. Svetovala jim bom, kot se šika (sicer še ne vem, kako se bom gledala z možnimi boljšimi polovicami…), dobro prodajala (in lovila poglede, ki trajajo nekaj sek več, kot bi smeli) - Poleg pisala diplomo.

Kdo bi si mislil, da bom delala kaj takega. Kelnarjenja sem se do danes izogibala zelo dobro, toda na koncu mi kaj drugega kot prodajanje ni ostalo (iz večih strani slišim, da sem razvajena - mah, to je relativno). Administracija mi je uničevala krvni obtok in hrbtenico - drugo bi bilo, če bi po tovrstnem delu še naprej trenirala ritmično gimn ali dobojko Žalim slučaj…tega do nadaljnjega ni več v moji “agendi”.

Sicer pa…moram nadaljevat s pohodi na Pohorje, ne?! Kot sem obljubila. Sebi in dnevniku

Aja, zaenkrat še ne bom povedala kje delam. Tisti, ki pa morda kaj veste, držte jezik za zobmi. Aham, no, v Furli sigurno ne - me je dans zala gospodična klicala in dejala, da žal nisem taprava (v bistvu je rekla, da so se odločili za drugo, ampak to je to - sej me videz ne vara, da nisem za tovrstne trgovince, ČEPRAV si po prvih dveh plačah grem tja kupit torb(ic)o).

Zdaj pa si zaslužim spanec in naj mi nekdo prinese obliže…recimo kako večjo škatlo. In namesto labele bi raje poljube. Ustnice me pečejo, pokajo, cvrejo se…ja no, pretiravam s seldnjim.

Keb’Mo’ bo spet na repertoraju - ko se v nekaj “zaljubim” (pazi: ne v nekoga), potem tisto nekaj ‘mam zase več dni ali tednov/24h, dokler mi spet za nekaj časa dosadi (malce grobo se sliši, sam ti tak hudo no).

za minit tisk je potrebno malce napeti oči; sem pa našla odlično sliko - kot, da bi vedela, kaj moram predhodno napisat v eni izmed “točk” zgoraj

p.s.: saj vem, da ta t.i. dejstva /resnice (?) niso kaj novega. Sploh pa ni slabo, da se kdaj pa kdaj tega zavestno zavemo in na to opomnimo. Banalnosti so v svoji biti zelo smiselne.

Ob poplavi raznovrstnih glasbenikov iz vseh žanrov…včasih, če se še tako trudim, ne najdem tistih “novih”, ki bi zares pasali mojemu ušesu (pomembno je, da meni paše, hvala drugih me ne prepriča). Toda pridejo dnevi, ko v mojo kulturo poslušanja glasbe vstopi glas, melodija, ki me navdihne in sprosti bolj kot kakšna dobra knjiga ali hoja na Pohorje

Ni na novo rojena zvezda, pomebno je, da sem ga “odkrila” (s pomočjo strica) zdaj, kot …nikoli. 24h si že vrtim njegov CD Suitcase, dve uri sem se sedaj valjala po postelji, z zaprtimi očmi padala med strune, se ovijala v izi goin’ ritem - v njegovi bližini…

Keb’ Mo’

[youtube]Pl9NkY6_IMY[/youtube]

[youtube]4TgTpP7y2MA[/youtube]