Za zeleno zaveso Iz globočin

Danes sem videla po 12 letih Jovano (+moza) in oceta (mama je v Rusiji, vrne se v sredo. Skoda.) .

Zensce jih ima 25. Cudovita punca, njen moz pravtako. Oba umetnika. On je sicer graficni oblikovalec in risar, Jovana slika…ko se vrnem, vam pokazem par njenih stvaritev. Nisem bila presenecena nad tem kako sta svobodnjaska, prizemljena, strasno prisrcna itd itd Peljala sta me v eno izmed mnogih slascicarn v centru mesta…nedalec od njunega stanovanja. Pogovarajli smo se o vsem po malo: o umetnosti, Hundertwasserju, njuni raznoliki, odlicni druzbi, o tem, kako zivita, kaj vse pocneta…imata med drugim tudi svoj blog…

Ko sem se vracala od njiju “domov”, me je U popeljal se malce naokoli, do se nevidenih tako zvanih “znamenitosti”. Videla Marakano, Partizanov stadion, hiso cvetja, Cecino grascino, se peljala skozi ogromen park, ki je razpotegnjen po enem izmed mnogih brd. Tule je veliko sportnih povrsin, jogging steza, veliko pokritih sotorov za tenis, prostora za piknike….tudi tukaj imajo ljudje radi tovrstno opustencijo - na svezem zraku, med drevesi, na malce izuseni travi heh

Beograd je v bistvu mali San Francisco…pac taka asociacija. Prijetno presenecena. Vozis se gor, dol, vzpenjas, spuscas, vse je bolj ali manj hribovito. Ni samo betonske djungle, kar precej je zelenja in od kar sta Ana Ivanovic ter Jelena Jankovic prisli v sam vrh tenisacev, so Beograjcani postali obsedeni s tem sportom. Tako so na zelenih povrsinah, kot sem ze zgoraj omenila, na vseh koncih mesta, postavili tenis igrisca, kjer se “amaterji” izzivljajo nad loparji…

Beograd se ne da primerjat z drugimi evropskimi metropolami z vidika zgodovinske arhitekture…mesto samo po sebi ni lepo. Res je napram LJ ogromno - 2 milj preb. Vecinoma so tu stari objekti, neobnovljeni…no, prav v tem letu so se lotli predrugacit nekaj predelov, na veliko se gradijo stanovanjski bloki…med tem, ko so dolocene zgradbe, od casa napadov (1999) am.voj.sil, se vedno v na pol porusenem stanju - zalostni prizori - pa cakajo na odkup…

Mislila sem, da bom dobila tist tipicen vtis “glavnih, pomembnih, metropolitskih” mescanov, pa tega ni bilo. Vse poteka sicer s svetlobno hitrostjo, saobracaji so naravnost ubitacni, smoga tud ni v pomanjkanju, ni prevelike nestrpnosti, zaradi splosnega mestnega kaosa…je pa neumno se podat z avtom naokoli. Sploh seveda, ce si turist. Parkirno mesto dobis zelo tezko, tako da se je neprimerno bolje posluzit avtobusa ali tramvaja.

Tolko da veste - na moje mickeno presenecenje jem zelo malo. V bistvu samo kosilo Ne samo, da sem se zaklela, da bom pazla na kilazo, ampak od te vrocine, ne moze ni da se dise Sicer je danes Radmila pripravila tipicno kombinacijo zivil, ampak take, zalim slucaj, ne jem doma…niti je ne morem najt v kaksni “yu” restavraciji. Neki drugacni cevapi in piscanje meso ovito v ne vem vec kaj, spet neke “kobasice” zaicnjene u bozju tetku, ampak sila okusne, pecene paprike s cesnom in feto, pa domaci ajvar, zlato zapecen krompir…mislim, brez mesa tu zivljenja ni. Lara bi krepnila.

V Bg vam vsekakor ne more biti dolgcas. Na “enem mestu” imas svega i sfasta, za vsakega se najde nekaj. Kalamegdan je enostavno lep, pogled na splave prav tako…sploh zvecer je divje. Na Adi Ciganliji je “plaza” in masa ljudi, ki se morajo osvezit ob teh vrocinskih valih. Ulica Knez Mihajlova je seveda polna lokalckov, priporocam vam posebej enega, zelo obleganega, ob katerem ljudje cakajo na proste stolice (stol=miza, stolica=stol) - Dream Coffee. Imajo odlicne, ogromne frappeje, tortice…

Ceprav danes nisem prehodla neke kilometrine, sem sedaj vec kot primerna za horizontalo. In obljubim, da se vam do 21.avg. vec ne javljam. No, morda se kak komentar tu in tam.

Toliko…malo info iz te srdacne zemlje

opet: caaaaooooooooooooooooooooooooo!

Ja no, lepa rec hahaha Kdo je mislil, da se bom blogu odpovedala za 3 tedne? …jaz, iskreno. Toda stanje je ocitno drugacno….gresim heh

No, res nisem pomislila na to, da bom bilo kje iskala internet, ampak v stanovanju, kjer sedaj bivam, je vsekakor tudi comp.

Sem na cudoviti lokaciji, v enem izmed najdrazjih stanovanj…tule na brdu…cist zrak, nikjer prometa, malo izzven centra. Stanovanje Radmile je precudovito…toliko slik, raznoraznih predmetov iz vseh koncev sveta, predvsem iz daljnega vzhoda. Hodim po najdrazjih tepihih in sedim na oblazinjenih stolih iz masivnega lesa…vceraj mi je pokazala nakit - malo safirja, platine…

Radmila je cudovita zenska, sestricna mojga oceta…zaljubljena v Beograd, prizemljena, originalna poslovna Eva Nekoc je skadila po 4 skatle cigaret na dan…pred letom dni jo je nekaj “zgrablo”, pa je nehala. Do danes ni dala niti ene v usta, poleg tega je ne moti, ce drugi kadijo v njeni prisotnosti. Jp, zapalila sam jednu uz kaficu Prinesla sem ji kristalno posodo (Rogaska), namesto kristalnega pepelnika…skoraj bi ga pofixala z darom.

Ima dva sina. L in U sta stara okol 26 let. L je sedaj v NY, zivi v Manhattnu na 6th aveniji…Radmila pravi, da je rad “komot” haha V Kaliforniji je bil izbran pred leti za najlepsega fanta na univerzi ter najboljsega vaterpolista. U je doma…lihkar je sel na delo…tudi ta super sine, prijazen, na izi, prav nic ohol, ceprav zivi v neskoncnem izobilju ze od rojstva - res je, da oba nista tipicno razvajena. Moz je nekje v Rusiji…
V BG vrocina ze nabija…sicer pa je stanovanje na takem ugodnem polozaju, da sonce ne pripeka v notranjost, klima je vkljucena…lepo mi je Pred kako urco je prisla snazilka, ki do druge ure “uredjiva stan”. Upam, da bo sprejela mojo pomoc, glede na to, da zdaj nimam kaj dost za pocet. Kasneje, popoldan, grem v center z Ujem in njegovo punco, ki je mimo grede tudi dostudirala “mojo smer” - prof.razrednega pouka.

Torej dragi moji soblogerji…(nekam dost pikic delam, bemti)…kaj se naj dodam…heh…zdaj grem spit do konca kafe, na prelepo zofo, vzela bom eno izmed mnogih knjig - o umetnosti, postimpresionizem in “nastavila dalje uzivanciju”

Aham, se tole…ko sem se vceraj odpravila na pot, sem dobila solzne oci! Res presenetljivo zame, saj nimam problemov s potovanji, z odsotnostjo od doma…prvic sem,pac sama,  sla na malo daljso turo in ne vem no, nervoza se je rodila, malce strahu, da me kdo ne okrade haha…ampak, na vlaku za BG je bilo vse ok…ceprav sem proti koncu sedela v kupeju sama z enim prijetnim ciganckom iz Bolgarije (dela sicer v Murski soboti), ki je kadil smrdece cigarete ammm dokaj kontinuirano…. pa sem se pac dusila…svojo sem si prizgala na hodniku, iz dolgcasa… Veckrat sem morala na wc, ki je bil naravnost ubitacen. Manjsi ne bi mogel bit, zasmrajen in sploh, ogabn! Nisem se vsedla na skoljko, nekako sem cepela…in vsakic zadela z glavo v pipo. Lasje so mi padali v mali lavabo, pipca na senzor pa je vedno spustila curek vode na mojo glavo…potem se je avtomatsko vkljucil se susilec Mislim, sfasta!

Tako. Dost besedicenja! Moram v miru nadaljevat moje pocitnikovanje. V ponedeljek odrinem z vlakom v Podgorico…

zelim vam ….amm…RASTURACINO NA 100 NACINA

caoooooo!

Z veseljem, s plani in malimi pričakovanji grem čez tri dni od doma. Sama. Brez dodatkov - človeških. Na to sem čakala lep čas. V bistvu bi tako lahko potovala večkrat, tudi v kraje, kjer ni meni poznanih ljudi. Tako sem lahko dalj časa s samo seboj…

Zdaj se pripravljam na dobrodošlico, ki bo obogatena s polnimi mizami hrane. Res mi bo težko, ampak morala bom zavrnit beli kruh, ki bo sicer vsak dan na mizi…beli kruh, ki je tam najboljši na svetu in katerega doma nikoli ne jem…toda ne bi rada prišla nazaj domov spet s kakimi 3 kg več, kot se je zgodilo meseca maja. Bomo videli mojo samodisciplino, na katerem level-u je

Kupila sem si MP3. Izbor muzike že imam - “venček” komadov iz različnih glasbenih zvrsti (lepo meni, ko lahko poslušam skoraj vse), ki bodo bolj ali manj zoprno potovanje popestrili s hitrimi in mirnimi vibracijami. In da, pela si bom. Na glas. Verjetno bom gledala tudi skozi okno ter z različnimi glasbenimi temami ustvarjala zgodbe, obujala spomine. Tudi Henry Miller bo z menoj, ampak ne obljubim, da ga bom prebrala do konca, čeprav bo na razpolago 12h. No, srčno tudi upam, da ne zgrešim vlaka v Zidanem mostu - jaaa, vem…ampak to se lahko zgodi samo meni

Že ves dan si vrtim pesem Any other world…poslušat se jo mora zares na glas z basi (no, hm, pri meni je večinoma vedno vse do maximuma, da me glasba ja prevzame, da ima nad mano moč, da je večja od mene, da se potopim vanjo…:D ), da se začuti globina, moč violenčela, nežnost, prijetna melanholija violin. Naježi se mi koža…

[youtube]BkzfZ-94-UU[/youtube]

Larči je z uhanom v nosu prav simpatična. Mama je mislila, da bo nazaj prišla z rinko, pa se ji je kamen odvalil s srca, ko je zagledala le mičkeno svetlečo pikico. Prinesla mi je (zares , heh) 100% naravno milo z oljčnim oljem - fenomenalno diši, kar pojedla bi ga Lahko bi prešvercala še kakšnega Grka ali Dioniza.  Sicer pa doli ne bo suše, kljub 40+ stopinjam

Lepo se ‘mejte blogerski kolegi! Pazite nase, prepustite se tako zvanim naključjem, novim dogodkom in nabirajte energije za nadaljnje bloganje Sprostite vse čute, nadihajte se svežega zraka, pa ljubite se…ko se vrnem ima, da začutim metuljčke vsepovsod.

Ne vem, kdaj se vrnem. A ni to fajn občutek Da nisem omejena…morda podaljšam dopust na drugem koncu sveta, morda pridem objokana nazaj hahah Hecam se. Vsekakor bom prepojena z vsem, kar je črnogorskega…

čaos*

Ok. Stanje je res tragikomično. Prav kar - prisegam na mamo - mi je zares spet slabo. Čutim v grlu in spodaj pri jajčnikih. Drisko imam že kake 3, 4 dni. Domišljala sem si, da sem morda zarad te slabosti noseča. Ja, menzes gor al dol…suša gor al dol…mešalo se mi je že, ker tega nezažljenega psihofizičnega stanja nisem pričakovala. Potem pa pač mislim v skrajnem primeru na brezmadežno…akhm, ja…Vem, meša se mi, ampak vsi okoli me mirijo. Saj vem, ja, da je to normalno, pa da tudi ni, ampak ne da se nadzirat.

Jutri rezerviram karto v prvem klasu - heh, bom obrkožena z belimi blazinami, klimo, deci šampanjčka in maserjem U WISH, girl! No, res je, da se bom namestila v bolj udoben kupe, ampak takšnih “aditivov” pa le ne bom upravičena. Žal. - Če mi Lara ne posodi MPtrija, si ga bom pač sama kupla…v Srbiji imajo spet vročinske vale in v Cg se temperatura nikakor ne želi spusti. Vreme je odkačeno - 43 stopinj, na obali okol 35. Nazaj pridem pečena!

Nisem prepričana, če je to zadnji post pred odhodom…in verjetno vas ne bom pogrešala Saj me razumete, a ne?

Pravkar sem prišla domov. Bila na “zmenku” , hehe, s čudovito gospodično, rožo Orhidejo! Imeli sma se super. Preprosto fajn ženski kelept, ki me je dejansko sprostil, razveselil ter spomnil, da so na svetu še ljudje, ki lahko dihajo z mano … Se veselim naslednjega druženja! Mici , želim ti čudovito življenje, neskončno mnogo izzivov in pozitivne energije - vse najlbolše za tvoj B-day***

…ammm [youtube]kKNwIoiPR0Q[/youtube]

kaj (hudiča) je (vse) to proti življenju.

Opisovat, pogrevat, se eno in isto spraševat…čemu…komu se še da? Jamrat, sanjat iste sanje, opevat in moledovat o kakšnih 10 najpomembnejših “sestavinah” naših življenj. Potem pa prejemat klasične odgovore, vzpodbude, vsi si želimo vse dobro, oh in sploh, vse se, da, če se hoče, kaj ti manjka, manj govori, več misli….na koncu je vse ok…

In se vrtiš v začaranem krogu. Zanimivejše so izmišljotine, fantazije, pravljice, neverjetne zgodbe, nebuloze

Ampak jaz bom še kar naprej pisala o svojem svetu, z vsemi bolj ali manj istimi štancami, prigodami (ok, tu priznam, da je še mnogo takih nikoli-še-ne-doživetih), ostala bom hrepeneča, sanjajoča, patetična in emocionalna, klepetava in banalna - na čase. Deal with it

Aham, in še to: EVO GA, TO JE ON - sem delno spremenila naslov kolumne g. Romana Vodeba…se spomnite, ko sem ga omenila v enem izmed prejšnjih postov (če verjamem, mi je komentar, on osebno, pustil tamle…)? Celo navrgla sem, da bi ga imela za moža Ja, vem, žal ste že oddani Roman Torej v Večerovem BonBonu je pričel s pisanjem kolumne, v kateri nam bo vsakič odkrival našo izredno sexualno naravo, pojasnjeval zakaj se vse začne in konča pri besedi sex- . Kot sem že sama nekoč rekla - vse se konča pri Sju

g. Roman je Freudov odposlanec in kot je dejal v svoji prvi kolumni v BB, bo postal Naš zaveznik. Mislim, da nas bo razrešil dvomov, tesnobe in odgovoril na naša mnoga skrita vprašanja, ki so povezana z intimo, sexom, poželenjem, dejanji, razmišljani, željami v zvezi s tem. - Sliši se obetavno.

Sexolog oz. freudovec - RAČUNAM NA VAS

Vroče.

Švic, švic!

Oblizujem si ustnice, spenjam lase,

spenjam lase in zajemam globoke vdihe.

Globoke vdihe, prsni koš se počasi dviga…

stopala želijo v drugo smer. Vhodna vrata zaprta.

Nosi me v kopalnico. Sopara me objema, vstopam…in se potopim.

Čakam na novico,

stekleničko s sporočilom - skočila bo iz odtoka v mednožje.

Tam bom odvijala papir, pustila, da se črke stopijo med pljuski vode.

Še vedno je vroče,

zgubljam zavest, in ne,

ne zanima me stvar tam vmes.

Dovolje je vlage, mehkobe,

da se objamem in padem, v drug nezaveden svet.

sem zelo živčna. V vsem svojem bistvu prav zares nervozna in črvinči me v trebuhu…kot tedaj nekoč na maturi.

Komaj čakam, da mineta sledeča dva tedna, da že pridem končno na cilj in da pogledam enemu bitju v oči. Ker danes gre…danes gre na 30h potovanje…pa čist mam črne misli za vse. A je to dedno? Po fotru morda? Ajoooj, čakam, da se še zadnjič “tipkama” - verjetno ima zdaj gužvo, teče, ko zmešan naokoli, morda še kaj pakira…Zadnji teden sem na vsakem koraku zasledila neke info o Novi Zelandiji - kot naročeno, hoteno, željeno…ponujala se mi je iz vseh strani.

Verjetno rabim kakšne aspiracije, enega dalajlamo ali koga…do petka sigurno ne bom mogla zaspat.  Prva najpomembnejša info bo, da mi javi, da je srečno pristal na zemlji črnogorski, druga najpomembnejša info bo…to pa še ne vem

Amm, tega nimam rada. Glede takih stanj se sploh ne maram - panika, negativne misli, vidovita A, ki se hoče pripravit na vse možne izide, na vse najslabše možne zaključke, vsekakor pa pozabi na lepe, pozabi, da gre za en neverjeten dogodek, katerega še zdaj nisem opisala v tem dnevniku…bom drugič, ko bo več moči in pozitivizma.

[youtube]Be6jlCuMvVQ[/youtube]

…moram na wc

Pravkar smo bili gledalci 24h - poročil priča (ne)posrečenemu trenutku SPROŠČENOSTI

Ne vem kolkič se jim je to do sedaj zgodilo, seveda pa ni prvič. Edi Pucer je Darji Zgonc veselo pojamral, zaradi ne-vem-česa, v času, ko se je predvajal nek posnetek (ne spomnim se več natančno kaj je bilo…)…verjetno ni videl, slišal znaka, da nadaljujeta z novicami…pa smo ga ujeli z: “…Sori…pizda…”, Darji se je nato počasi začelo nasmihat… heh - To je ostalo v mojem ušesu

…ta neprofesionalna napakica me spominja ne video youtubea (post Smeha polna skleda), kjer lahko vidimo voditelja, ki se mu zatakne pri izgovorjavi imena kraja OŠ, in zapolni pozabljeno s prijetni mašilom “…u pičk*** mater***!…”

Ahhh, voditelji naši - znajo, a ne

Zelo čuden naslov. Kar tako se mi je porodil.

nekaj flashov:

* danes je dan, ko sem z veseljem dobila menzes - ne me vprašat, kako se počutim: AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Spet nimam spazmexa

* naježi se mi koža ob misli na MMS - živa groza.

* Legally blonde - ta Resse je prav simpatična

* moški - ko ste na javnem WCju, in imaste od 5 pisoarjev na razpolago dve mesti, se odločite it lulat? Mislim, vam je to OK? Vam ni nič neprijetno, ko ste v družbi še ostalih tipsonov, ki morajo odtočit? No, hočem reči…baje se eni obrnejo in se ne odločijo za skupinsko lulanje. Se kdaj pogledate doli? Baje…če se to zgodi, znorite? Hecno, a ne, ženske smo ločene med sabo- zamišljala sem si, kako bi zgledalo lulanje v wc školjko v “okrilju” ostalih žensk polnih mehurjev…verjetno smo zato ločene, da si tazadnje ne bi gledale al kako?

* ne maram nakupovalnih centrov. Še več - ne prenašam jih, in oni mene ne. Ampak solata v Takos Dosu (Europark) je bila naravnost božanska!

*  S P sma si danes razlagale, kako je luštno držat v rokah one v neerektivnem stanju. Ne razumema, kako je nekaterim moškim neprijetno, ko jih take gledamo in se z njimi igramo. Prav zares - penis je penis, ne živi samo za erekcijo. Narava je hotela, da ga tudi takšnega sprejmemo - SPROŠČENEGA.

* doma imam kup knjig, ogledovala sem si samo platnice.

ja vem….roll eyes…. [youtube]mpKAA2VxWY8[/youtube]

Prespala sem noč, se vsa sveža in sijoča zbudila. Očeta spravila v mesto, da je šel z mano v knjižnico, sestri plačala mobi račun (pravkar se praži na Rodosu), kupil mi je bele 3/4 bombažne hlače (sama izbrala), iz katerih se mi vidi rit - slab nakup…doma se je mama že kakih 365-ič odločila, da danes likamo. Pa sem se naredila gluho in predrugačila plane - odprašila sem svojo sobico. Roko na srce, te prašine na poličkah nisem čistila kake pol leta Kljub tej malomarnosti, ga ni bilo toliko, da bi začela kihat…težak začetek, lep konec.

Kakšna gospodinja bom? Zanimivo je, kako se mi upira misel na gospodinjenje…na nekaj najbolj osnovnih opravil, ki bi jih naj izvrševal vsak zemljan. Seveda, ob tem niti za sek ne pomislim na neenakopravnost. In za to je krivo 21.stol., ta emancipacija, to osvobajanje od okovov preteklosti, individualizem ter drugi moderni socialni pojavi. V bistvu me to moti, da se obremenjujem s tem, kako si bom delila delo s svojim bodočim partnerjem.

Bilo bi vse v najlepšem redu, če bi recimo moški, ker tretjega spola žal ni, samoumevno, samo po sebi delali hišna opravila, ker enostavno ne bi pomislili, da bi jih kdo drug,

namesto njih. Tako pa jim je treba mnogo stvaro predočit, pojasnit, ampak osebno meni, se to nekako ne bo dalo. Najbrž bom imela že v naprej pripravljen seznam “pričakovanj”, kaj bi naj po mojih merilih opravljal. Ker jaz…zdi se mi, no, mislim, imam občutek, da ne bom zelo vestna in marljiva…rada imam red in čistočo - po fotru, ampak nisem pa ženska za vse Žalim slučaj.

Verjetno sem se po mami vrgla, kar se likanja tiče…težko držim likalnik v rokah in obupno, neznosno zoprno je čiščenje ploščic na wcju ter v kopalnici. Medtem ko sem v sesanju prava profesionalka; recimo, da trpim poleg, kadar gledam sestro, kako operira s sesalnikom in se spotika ob njem - naježi se mi koža.

Kmalu se bliža dan odhoda v Monte negro…po vseh jakih izračunih sem prišla do ugotovitve, da bom v Bg potovala slabih 12 h. Kap me je skoraj. To je tako, ko, če bi se z avtom peljala v Podgorico preko Bosne. Kupit si moram Mp3. In si dat gor, s premišljenim izborom, dobro muziko.

Nele gre 17. iz Nove Zelandije proti “Curihu” in od tam za Podgorico, vozil se bo 30h. Razmišljala sem, če bi “vzdržala” toliko časa in ali ne bi dobila fobije pred letenjem - toliko dolgim…mislim, dandanes se zruši že vsako drugo letalo No, kakorkoli - komaj čakam, da se vidima. Mislim, da bom doli ostala kar 3 tedne…nikamor se mi ne mudi, tam sem doma in vsi me bodo po rokah nosili

Pravkar sem ostala sama doma, lahko bi se šla OPEN HOUSE thing, pa ni okoli mene naroda, ki bi si ga tako zelo želela ob sebi Grem na vrt, s kafejem in eno fumo, pa muziko na glas z glasnim petjem…čista siesta kasneje s knjigo v horizontalo. I need some tenderness, please

[youtube]TvPDB9hDsos[/youtube]