Ne, žal ne s sexom. Baaaaaah! I want much more! Jaaaa! Lack of “twobodiessticktogether drama” 
[youtube]WSnrZf3a7rE[/youtube]
“Čaos, bi prišla k meni gledat DVD?” - Hm, mislim, da ne bo šlo, z mamo grema gledat Hannibala. Če pride do sprememb, ti javim.”
Ta kratek dialog se je zgodil (ravno ob pravem času), ko se je od mame poslavljala ena, roko an srce, strašno zoprna ženska, ki pride k nam na “samo pozdravit sem prišla” obisk vedno ob nepravem času. Zato sem morala dokaj prepričljivo pred njo reči, da grema z mamo zelo kmalu v kino. No, sej sma mele namen it, ampak se mi je ponudba P zdela bolj mamjiva (mama, itak si vedno super družabnica) ob tistem klicu, zato sem se odločila spremenit večerni plan.
S P sma šle v videoteko…vsaka na svoj konec, potem sma se našli pri trilerjih in dramah. Vedno težak izbor. Odločima se, da boma pogledali dva - mali filmski maraton torej. In tako je sledil prvi žreb trilerja. P meša za hrbtom dva obeska, jaz na glas izštevam “an ban 5 podgan….”, jo tapknem (kak izraz pa je to?) po desnem ramenu - njen izbor. Ok, naj ji bo. Sledil je ogled dram. Finoo, veliko novih so nabavili! P me na skrivaj opazuje katere gledam (jaz povsem mirno, zavzeto brskam po poličkah) in na koncu dokaže ter pokaže (da bi ozavestila moje favorite) kakšne drame sem izbirala - res, zaskrbljujoče, ampak prav vsak moj izbor je na naslovnici prikazoval nekaj/del/celoto golih teles. Ampak res…povsem nezvaedno sem jih izbirala, sodeč po naslovu in vsebini. P ugotovi, da sem hudo potrebna, da mi več ni pomoči (niti drame niso več zame drame) - Freud pa se smehlja v grobu.
Drugi žreb - ponovno Pjin izbor, ampak, ker ima punca rada fer play, seodloči, da naj bo tokrat po moje. Vmes zavijema v par kvadrtanih m velik prostor - “samo nad 18 let”. Radovedna otroka! Ne počutima se nelagodno, niti se tolk ne režima, le nebogljeno bulima v tiste razgaljene kože, zaslepi naju blond barva, občasno nama vzamejo dih 100% beli & črni merđoti 
Nekje v želodcu (ampak res!) se nama je začelo dvigovat, vzbudil sem nama je tudi občutek sočutja do teh “igralk” - jahačic…Bo že.
In sma šle. Mimogrede kupile v štacuni pičence. No, tako je bilo: stojima pred hladilnikom in pravim, tak, tokrat boma pile kvaliteto, draga - Laško, ne Pilsa. - P se obregne, češ pa daj no, nisma tak bogate 
, saj je Pils tud dober. OK, ne da se mi rukzakat, vzamem 4. Pridema do gaziranih pijač, raznih “kol”. P spet presodi, da ne boma pili legendarne Coca - Cole (čeprav je nikoli posamično ne pijem, pa najbolj paše v pivo), ampak eno ne-vem-katere-klase Kolo; ja, šparajmo, saj je ta tud dobra. OK. Stopile sma k blagajni, ko naju prestreže en zanemarjen mrgonja in na pult položi Zlatoroga s Coca Colo (original) 
Ob tem sma seveda padle v “nežen” krohot…tako to gre…
Na poti k P, se slednji v ustih prelomi lizika. Začnem se repenčit, kake lizike prodajajo dandanes, če se jih ne more lizat!?!?! Odpre usta in mi jo pokaže s skremženim obrazom - vsa je razpadla. Fuj, itak jih ne maram…
Pogledale sma en film - Dokaz z Gwyneth, Hopkinsonom ter Gyllenhaalom. Super, odlično, ohsploh drama - zares me je očarala. Ugotovila sem, da Jake zgleda božansko in, glej ga zlomka, kako neverjetno sem se vživljala v prizore, ko se je poljubljal z Gwyn. Kako mi to uspe? A ni to neverjetno? Sicer sem poleg zelo trpela, ampak, kot da bi bila tam namesto nje…naježila se mi je koža. Mater, nekako moram utišat te hormone. No, da preidem drugam…Vzbudila se mi je neznosna želja po znanju matematike (zgodba se vrti okoli “dokaza” - matematičnega, do katerega bi naj prišel oče Catherine, čeprav je tisto neko formulo razvila prav slednja…). Torej, mato obvladam mizerno in to me že leta in leta nekje v sebi muči, ker sem se zarad nje počutila v OŠ & na gimnaziji tako butasto (vem, nespametno mišljenje, pa vendar…). Zazdelo se mi je nekako takole: “Daj, saj zmoreš! Znebi se odpora do mate. Najdi nekoga, da jo predela s tabo od samih banalnih začetkov, vse do stopnje faxa. Želim si, delala bi dneve in dneve…in potem razvila višje sposobnosti, razumela celo višjo matematiko.” Prvič sem se dejansko navdušeno čudila izjemnosti, ki jo premore ta znanost. Kaj dela človeškemu razumu, logiki?! Fascinantno. Za tem, pa se mi je porodila (ne prvič, ampak še močneje) strašna volja do ponovnega plesanja. Upanje, da bom nekaj uresničila…šla v NY, našla en majhen class, pokazala kaj znam, nekdo me bo opazil in rezultat bo moja koreografija - jaz s soplesalci na velikem odru pod velikimi žarometi 
end of story. Sprostitev je bila že tedaj, ko sem stopila iz hiše. Doma me je dušilo, zgubljala sem razum in voljo do bilo česa…zaradi teg učbenikov *!=(!!$!#!&%#=#*!*(”!!#”! ČEPRAV, imam zaradi včerajšnjega filma danes strašno motivacijo, da v dveh dneh vase poskram (od ne vem kod) vso znanje in v petek pokažem sama sebi hudiča. Čutim, da nekaj hoče, da naredim Morda se vame naseli kakšna vanzemaljska čudežna energija…
Jutri je na Lentu Dragojević (nisem njegova fenica, ampak sem radovedna ga doživeti v živo), v nedeljo grem z Uršo na Feel The Phill Colins glasebni show, ki je bil ob svoji prvi predstavitvi popolnoma razprodan - potem moram verjet kvaliteti tega dogodka.
