Za zeleno zaveso Iz globočin

brez energije sem, kar občutim kot nekoristnost same sebe.

hm, pa sem veliko povedala.

Nekoč sem rada pisala MISLI NOČI…potem so mi začele lest u živi mozag! Danes si jo bom privošč’la, nesebično, brez olepšavanja…in potem, ko se vrnem s šetnje, ki mi bo upam naklonila malo svežine v dihalni sistem, bom poskušala razmišljat in fantazirat o njej.

“Somebody should tell us, right at the start of our lives, that we are dying. Then we might live life to the limit, every minute of every day. Do it! I say. Whatever you want to do, do it now! There are only so many tomorrows.”

še ena…

“People who can agree on what’s funny can usually agree on other things

pa še dve no….

“Tact is the rare talent for not admitting you were right in the first place.”

“Don’t take life too seriously, you’ll never get out of it alive.”

ta kraj ustreza mojim trenutnim motivom, nikjer ni nikakršnega vzburjenega stanja sicer (ne,ne, ne mislim na tandemske štose), zato bom naslonila dlan na foto, morda me posrka vase…

Uuuh, kakšna noč! Če ne prej, pa kasneje…zgodi se, seveda tedaj, ko najmanj pričakuješ. Kako res je to!

Akhm….prišla nazaj živa, z nasmeškom na obrazu. I did it!!!

Včeraj pozno zvečer sem se namreč razburjeno odloč’la, da ni več trte mrte in čakanja, izogibanja…las se mora strič, da se obnavlja in da predvsem zgleda urejeno. Ne rečem, da si nisem prala las dovolj redno; bože ne daj, da mam dva dni mastne…ampak k frizerju hodim enkrat na leto ali enkrat na dve leti. Vem, porazno, žalostno. Ampak se bojim sprememb na buči. Dolge imam zelo rada, ampak vem pa, da mi pašejo tudi krajši, do ramen.

No, to, kar sem si konkretno dala postrič, je bilo eno samo šavje, res katastrofa od konic, tanko, načeto…prvo sem hotela fru fru, ampak imam vrtinec, ne bi mi stalo.

Zdaj so lasje zares “na novo rojeni” ;), z zelo naravnim cut-om, nič osladnega ali ne vem kakšna modernistična kreacija, so rahlo stopničasti…v glavnem, ja, zadovoljna.

Nisem pa imela nobenih naročil, cccc, še to bi morala pol čakat. Rekla sem si, nekdo me bo že vzel. Itak ne zaupam nikomur, res ne. Ne prepriča me ne Mali, ne Markoti Matjaži, nobeni Stevoti in Tomasi, nobene Jožice in Slavice…nobenih priporočil nisem želela slišat, ker do danes še nihče ni naredil iz moj las prave dresure. No, in dobra Luba, ki je tule blizu mene, je bila moja izbranka. Dvajset let ima svoj majhen salon, ki je v bistvu obupen…morda bi morala za večji gušt it k njenemu sineku, ki ima svoj, seveda porihtan, salon. Ampak zdelo se mi je, da moram it v pajzl, kjer me bo strigla ženska z res več desetletnimi izkušnjami. Križali se boste, če vam povem, da se v njenem salonu kadi…prvo sem se mislila razkačit, ampak ne…pomislila sem: ziher je edina v Mb, ki si to dovoli, in tako ima že 20 let in to je pač njen kiks, naj bo tako, nekako pristoji njeni originalosti…raje bom tiho, v nos mi ravno ni šlo. Lasje pa so mi na koncu vseeno lepo dišali, nič nevsiljivega plastičnega vonja…kakorkoli, zdaj se počutim malo drugačno :mrgreen:, juhu, ni več monotonosti

Zdaj šibam v mesto. Sošolka iz srednje in s faxa je prišla iz Belgije (tam živi njena ljubav) in si želi, da se malo vidima, pojamrama glede izpitov, ki še naju čakajo do finalnega dogodka - diplome. Ja, ciljam na poletje…

Dan je lep. Včerjanšnji negalaktična razjarjenost in sitnobnost sta se nekam razpršili. Še dobro, da me spanec osveži…popoldan študij, zvečer pa končno premik v “lajf”.

Čudovit dan, prosim lepo… morda danes naredite nekaj, kar že dolgo niste…

Pomemben podatek:

jutri…..grem……k frizerju. Mislim, da se bom jokala.
Moram si podarit nov cd Norah Jones.

Počutim se izredno………………………….. bedno, ogabno bedno, kretensko bedno in zelo nečloveško, vanzemaljsko, ampak ne galaktično.

no, to bi bilo iz moje strani vse.

….. hja, sure!

Tokrat o nečem, kar imam izreeedno rada. Notranja oprema prostorov: dnevne sobe, kuhinje, spalnice, kopalnice…Italijani so zame še vedno no.1, sledijo jim francozi. Doma imam par katalogov: šuti i gledaj! Fantazije materialov in dizajna. Všeč mi je, skorajda preveč stilov Nikakor pa ne čista belina, povsem bel les - to mi je tista osladna, umetelna romantika…pa tudi zadnji modernistični, minimalistični dizajni kuhinj, kjer prevladujejo temne, hladne površine, metalic ipd - delujejo mi zelo neosebno.
No, navdušila sem se nad produkti kataloga COINCASA, imam ga doma, so pa dodali tudi naslov njihove strani: www.coin.it

Žal ne morem priložit slik, jih ne gre shranit. Za katalog se vam odpre novo okno in ga “listate” s kliki v desnem spodnjem kotu.

Malo rustikalnega, bogatih barv in vzorcev …

Hm, mislila sem dodat fotografije, pa ne gre. Naslednji naslov, kjer najdete tri različne stile notranje opreme, tudi enkraten: http://www.roche-bobois.com ,

tudi: www.divasitalia.com , http://www.chateau-dax.it/it/home-giorno.html

Na sledečem naslovu imajo nenormalno dobre stole, mizice, zelo modernistične, nekatere organskih oblik… http://www.domodinamica.com/chi_siamo.html

IN TAKO DALJE

p.s.: sej, najboljše dizajne, tiste, ki so mi zares top of the tops, ni bilo mogoče dodat…imajo zaščitene strani…toliko pa tile zgoraj, da oživijo barve in malo idej morda…se pa zavedam, da je okusov neskončno mnogo

Danes imam kolokvij, ob 14.00 -odigrala, odpela in zdirigirala bom nekaj pesmic za 3. in 4.r. OŠ. Upajmo na 9-tko, če bo sprejela moj zmutiran glas.

Včeraj zvečer sem jedla jabolko. Ob ne vem katerem ugrizu me je močno zabolelo na zgornji strani, v sprednjih zobeh, kot da bi se mi kos zataknil vmes. Bil je tak pritisk, da sem mislila, da mi bo eden od zob izpadu. Pred ogledalom sem si gledala kje je kaj in nič, na kar se mi zazdi, da sta se mi OBA sprednja zoba pomaknila naprej. Zares sem videla razliko, ali pa se mi blede. Je to mogoče??? Zmrazilo me je. Imam ravne zobe, nič cik cak, zdaj pa se mi zdi, da sta prav naprej rahlo pomaknjena in zunaji strani gledata rahlo čez sosednja. Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Je to mogoče? Moram k zobozdravniku. Ampak nisem bila že 5 let pri njej. Ni bilo potrebe. Zobozdravnik mi je tuj, moji zobje so bili vedno brezhibni, kaj če se je res zgodila ta sprememba. Kap me bo…zarad jabolka, ebemti!

No, da ne izdahnem zarad teh misli, bom hitro nadaljevala: jutro je, jaz v pižami. Tak fajn je, kot trenerka. Zadnjič sem šla z njo v trgovino. Sej noben ni vedel, da v tem spim No, in ja, danes dopoldan ne bom študirala športne. Enostavno mi ni. Zadnja dva tedna sem se zbujala non stop ob sedmih - saj se ne morem tako it. Pozabljam, da sem absolventka in da je to posebna čast v življenju, ki te doleti - imaš zelo samosvoj način poteka dneva, zato se ne mislim forsirat Popoldan pa spet, jovo na novo: načrtovanje športnovzgojnega učnega procesa, globalni in operativni cilji, didaktična načela, celostno poučevanje športne vzgoje, položaji telesa & Co.

Barvala sem si lase. Barvam si jih 1 krat na leto, nisem fenica te dejavnosti, ampak če že ne grem k frizerju -to je zame tudi ves projekt - se doma “osvežim”. Ne delam radikalnih sprememb, prisegam sicer na naravno barvo, ampak no, nisem pa upornik za kakšno “dinamiko”. Imam temno rjave lase, tokrat sem si napocala “natural mahagoni brown”…ker imam dolge, bi rabal dve tubi, ampak nisem dala pažnje na to…Izpadlo je kot da imam nedefinirane pramene, malo tu malo tam :mrgreen:, prelivajoče. Ampak všečno, nisem negativno presenečena. Sem pa zgrožena nad tem, kako so se mi lasje zredčili. V srednji sem še mela pravo bujno lasišče, celo rahlo valovite, danes pa…groza, čist tanke in ravne, nikjer volumna, pol manj las! Zelo rada imam lepe lase, opazim jih pri drugih skorajda najprej. Posebej rdečelaske so mi v zadnjem času zelo všečne - so posebne, so.
Včeraj sem bila v knjižnici. Spet imam cel kup knjig. Tokrat sem zgrešila samo z eno: Upanišade v starejši izdaji, v srbščini sicer, ampak jaz sem želela novo izdajo v slovenščini, ker je večja in verjetno z drugačno vsebino, verjetno bolj berljiva; ne verjamem, da sta vsebinsko enaki, saj je ta, ki jo imam doma izredno mala in tanka.

Sem pa odkrila super knjigo…s tematiko…ammm…seveda….ki mi je zelo blizu, AMPAK definitivno bi jo moralo prebrati čim več ljudi. Mislila sem, da je preveč trivialna in kak “učbenik”, je skoraj doma nisem odprla. Potem sem šla skozi kazalo in jo začela brat. hm, nekaj svežega, in predvsem realnega, seveda strokovnega, dobro predelana tematika, spet ti da mislit in lahko jo gledaš iz večih zornih kotov, je “odprta” in sploh nima namena poučevat ali dajat nasvete, ker jih dejansko ni. Naslov je pomenljiv in zavajajoč: Popolnoma normalni kaos ljubezni (ne se vstrašit  in zavit z očmi), avtoraj sta Ulrich Beck in E. Beck - Gernsheim.

Da vam navedem par naslovo poglavij: *Tvegane priložnosti - družbena individualizacija ter socialne oblike življenja in ljubezni, * Svoboda ali ljubezen. O odsotnosti, vzajemnosti in konfliktnosti spolov znotraj in zunaj družine, *Tuzemska religija ljubezni itd., *Ljubezen postaja težavnejša kot kdajkoli prej (Možnosti in prisile samostojnega življenja) … …
Lotevata se novodobnih pojavov, problematik in jih primerjata s preteklim, kritično opisujeta stanja in spremembe v družbi, med spoloma, lotita se pojmovanja in delovanja partnerske zveze iz večih perspektiv, predvsem pa jasnita pogled na novejši družbeni pojav: individualizacijo - kaj prinaša, kakšne so posledice (že videne) itd., kako prehaja v kolektivno zavest vseh ljudi in postaja nov trend…

Potem pa še imam: Unikat od Pavića, katerega Hazarski besednjak še moram prebrat (baje je izjemen), pa Narcisa in Zlatousta od Hesseja, Počasnost od Kundere in nekaj novejšega Don Juan (pripoveduje sam) od Petra Handke-ja - moderni klasiki.

Bomo videli, kaj mi bo vse “sedlo”. Brala bom pred spanjem. In če ima kdo posebna priporočila glede knjig, z veseljem sprejemam predloge!!! Edino Judova me res ne zanima.

Za na konec dodajam fotografijo, ki jo imam v obliki plakata na steni nad posteljo. Vsakič se mi zdi, da bi lahko stopila vanjo, se sprehodila do konca pomola in se počasi potopila v to mirno jezero, prav vidim kako bi oživelo z nastajajočimi valovi…

na mojem plakatu namesto Photography piše Ullswater

Ni več pravega miru, tišine: doma npr. si ob vsakem gibu prizadevajo za čistočo in za ohranjanje vsega materialnega, zaradi tega je non stop neko repenčenje, besedičenje, jamranje, opominjanje, potem od zunaj: radio, Tv, jumbo plakati, moderni avtomobili, mobilci – vse je glasno, vse opozarja nase, se vsiljuje, je aktivno, agresivno. Delamo se, da nas ne briga, da smo povsem ignorantski….

ZATO –> 1 teden brez vsega, še bolje 1 mesec brez omenjenega. Bila bi dobra osvežitev, zdravilen mrzel tuš (ja, potem bi vse bolj cenila….blablabla – groza, res?!).

Danes je VSE (kar se mnogoterno začuti, zazna) nujno, uporabno, koristno, najboljše, edino, kar šteje, zaradi katerega smo lahko in & out, kar nas dela del črede ali pa extra not ordinary, da smo bol »sofisticated with an attitude per say«

ZATO —> kaj pa me potem t.i. dela, pa kljub temu obdržim sloves/stas/glas normalnega, zaželjenega?

Pesmi o kritiki družbenih sistemov, o »bejbah« in o »samo, da se sveti«, o fuku/kavsu/žganju (še kako bi se moralo izrečt na tist posrečen, direkten, kulski, sosedovski način?) in o samovšeščnosti, emancipaciji…

ZATO —> pridejo trenutki, do živega pridejo, ko se zavem, da vse omenjeno dojemam kot živ dolgčas, brez-VEZNOST

Danes se največ in skoraj samo govori o viteških dejanjih politikov, o bednih voditeljih oddaj v medijih in o še bolj »pokvarjenih« glasbenikih, o lestvicah najlepših in najbogatejših…potem sledi tipično, klišejsko, že samo po sebi umetelno zgražanje in pametne, zelo samovšečne, pomembne, »nove, edinstvene« ugotovitve ter dolgočasno izražanje raznovrstnih, mnogoterih, subjektivnih, prevzetnih mnenj (no, nimajo vsi takih motivov, morda pa, samo je vse nezavedno,heh)

ZATO —> kaj zdaj? Se je kaj zgodilo? Je kdo kaj občutil? Kaka sprememba? Kaj imam od tega, kakšno konkretno korist? V 80% je rezultat tega zgražanje, psovanje, žaljenje, napihovanje.

In vsakič znova ugotavljamo – z zavijanjem oči - , da je fotka zretuširana (ob tem nam nehote, neslišno odleže), da vsi vse delajo samo za denar, za prepoznavnost.

ZTAO —> en sam nič. Živ dolgčas. Nič. Kar nekaj. Niti ni pravih besed na to poved.

Radi si ustvarjamo dolgčas, da se potem filamo s pokvarjeno robo ali pa z nečim, za kar mislimo, da je izredno polnovredno in drugačno (pa je kljub temu nateg in smo postali odvisni), počutimo se žive, dejavne, ker tako proaktivno, napredno, v korist družbi, razmišljamo.

Res, morda pa je zame (da ni še kje za koga ) iluzorna rešitev preprosto idealna: na ne-vem-kak način dobim svoj otok, oblikujem, uredim si bivalni prostor po svojih pravilih (normalno) in s seboj vzamem par zadev (živo/neživo), misli, ki me polnijo s polnovrednim (karkoli to že pomeni).

Po potrebi bi šla na ozemlje živih, zmedenih bitij (to nikakor niso živali) in se s čim instant zadovoljila, potem pa še v istem dnevu pobegnila nazaj na otok…sredi morja seveda. Zakaj otok? Ker je iz vseh strani prost odvečnega in ima »na sebi« omejitve, ki so nujne za posameznika, živečega tam. Ker ga definira samskost, s čimer povezujem samozadostnost, in 100% samoupravljanje. Na otoku ne bi bilo že klišejskih paradoxov (kakor je sedaj ta, moj post), aforizmov in črnega humorja, ne bi bilo ponavljanja. Ozračje bi bila ena sama, nedolžna modrost.

In sploh se ne bi rabla prepričevat, da nič ni tako, kot se zdi, ne bi se bodrila »saj zmorem«, lepa sem, edinstvena à to bi mi bilo nepoznano, tuje razmišljanje, nikakor predmet razmišljanja o lastni biti. Ne bi težila k popolnem, k napredku, izboljšanju, saj bi s svojim rojstvom, s tem, da sem tukaj in zdaj, izpolnjevala vse pogoje za zadovoljstvo. Za vsak nov dan trenutek bi bila 100% najboljša, najkoristnejša, brez primerjave s kom drugim. Zadostna jaz. Ups, odlična jaz.

Razmišljanje o prihodnosti in o minljivosti vsega, nas uničuje. Prav tako obremenjenost s preteklostjo in s posploševanjem.

Velikokrat sem neprepoznavna sama sebi,

Kar nekaj krat sem do sedaj bila navdušena in pomirjena nad svojim razmišljanjem,

Kar prevečkrat se zdim sama sebi osladna,

In dogaja se, da si drugi mislijo, da me poznajo. Je pomembna misel, prizadevanje, da nekoga poznaš tako dobro, da te to prepričanje zadovolji, poteši? Zakaj je tako nujno, da spoznamo ljudi skozi dušne plasti in zakaj čutimo zunanjost kot veliko oviro?

No, za vse izrečeno, mišljeno, narejeno in na novo nastajajoče, smo mi krivi, odgovorni.

ZATO à in? No, nič. Samo ubesedit sem mogla misli, ki so se v buči rojevale same po sebi, brez moje kontrole.

*dan začenjam s pesmijo Sexual Healing (Marvin Gaye)….get up, get up, let’s make love tonight….when I get that feeling…. – kako inspirativno

Ta pesem tudi ni slaba, če jo sam poslušaš. Sicer je jutro, ampak npr zvečer prižgeš malo lučko in zaplešeš, s prekrižanimi rokami oprijemajoč ramena, malo se nagneš nazaj in nihaš po ritmu – paše

…..noro…meša se mi….zakričala bi!!!!!!!!!!!!!!!!!

spet me je potegnil vase. zagledala sem ga…po dolgem času…tokrat na Tv, Umazani ples…PLES! PLES!

zdaj se zdi, da ne morem zdržati, kako bi plesala, znorela bi se! čutim se na parketu, sama, divja glasba, salsa z mano

vidim se v množici ljudi, prepoteni, se zvijamo, roke v zraku, telo je gibko, se trese … roke zvijem k sebi, k životu, z njimi potujem navzven, se odpiram, zaobjamem prostor, se vrtim!

boki, pas, roke, ramena - vse miga! ni pravil…predaš se ritmu…zapreš oči, smejiš se in se vrtiš.

dotiki, nagibi, objemi, dih na koži, prodorni pogledi, norooooooo!

pogrešam ples, strasten, svoboden….ko veš, da nisi čuden, ko te množica sprejme,nihče ne misli na nič drugega kot expresijo…doživljaš katarzo in polniš se z energijo, postaneš magnet…

divja muzika, dinamika, akcija, sliši se ropot plesnih korakov in petje….

danes je večer, ko ga čutim v žilah, v vsakem delčku telesa…kje so noči tistih plesov, ko sem se res počutila dobro, željno…nekje med zvezdami…

savet the last dance, flash dance, dirty dancing, honey, take the lead, step up…ob teh filmih ne moreš ostat apatičen in miren…oooh it’s a rainning man ohhh aleluja

kako naj zaspim, glasba!? ni mi več pomoči

ob gledanju filma, se mi je dejansko srčni utrip povečal in od hrepenenja po plesu sem dobila mičkeno polne oči….neke sanje so se zbudile…jih grem dalje sanjat.

noč, moj ples.

Par stvari bom navrgla, ki jih imam v mislih, o katerih sem “debatirala” s kolegico in nekaj izbrskanega z neta. Verjetno bo kaj zanimivega…če ne, pa tudi ne bo problema, anede!!

Pijemo…prekrasno vreme, na glas se režimo. Ena čaj, drugi dve kafe. Velika bela kava, mala bela kava z mlačnim mlekom. P reče, da je prebrala, da je kava z veliko več antioksidanti kot zelen čaj in da ima po novem, večjo vsebnost t.i. cancer-fighting elements-ov. Jaz nato zavijem z očmi, vzdihnem in jo prepričujem, da naj ne verjame vsemu, da nič ni, tako kot se zdi, da je to spet ena nova bedna raziskava, odkritje, s katerim ne bomo kaj veliko pridobili, hkrati pa jo prepričujem, da je zelen čaj neprimerno boljši in vodilen na tem področju. Potem jo vznemirim, ker pametujem Doda še, da je kava ratala absolutno boljša fajterka proti raznim boleznim tudi z dodatkom mleka in sladkorja. Vprašam jo, kaj je v skodelici dejansko potem od čiste, prave kave, če prevladujeta drugi dve sestavini. Želim jo spravit k temu, da piječ čsito, brez vsega. Ni šanse!

In sem šla brskat po netu o čajih in kavah. Znanstvenikom se meša tu pa tam in zdi se, da že hudo pretiravajo, revije pa mislijo, da so zanimive, ko vsak drug teden navržejo nove resnice o živilih. To je bilo prejšnji petek nevarno, danes so našli zdravilne učinkovine, tisto ima absolutno prevelik glikemični index, danes ni panike, če ga uživamo, saj je kljub vsemu zelenjava

Še to, da navržem:  The short answer: Tea or at least Green Tea. It has caffeine in it but also has a property that counteracts caffeine. Therefore, most likely better for you.

In na drugem bregu nekdo piše tako: People who drink coffee are less likely to suffer heart disease than tea drinkers, a seven-and-a-half-year study of health trends in Scotland has said.

KAKORKOLI, raje pijem čaj - zeleni, črni, beli. gremo dalje…

Ljudje sami sebe in okolje, v katerem živimo poznamo delno do pretežno oblačno. Vemo pa med drugim za izjemne dosežke, ki jih zmoreta naš um in telo, kakor tudi ne preslišimo podatkov o raznih fascinantnih dejstvih narave in njeni moči ter določenim posebnim značilnostim živalskega sveta…

tule vam jih nekaj prilagam, morda slišite zanje prvič:

* želva lahko živi več kot 100 let (ja no, ta ni ne vem kaj)

* slonji rilec nima niti ene kosti, ima pa 40.000 mišic

* mravlja lahko nosi “stvari”, ki so 10krat težje od nje same

* žirafa ima št. kosti v vratu enako kot človek

* valovi oceana lahko “potujejo” s hitrostjo JET letala

* preden metulj vzleti, segreje svoje telo do 81stopinj

* kit lahko plava brez hrane cele 3 mesece

* človek v svojem življenju, v povprečju spije 16.000 ton vode

* no naslednja se lepše sliši, kar v angleščini —>  Male mosquitoes do not bite, so blame the females next time

* hobotnica ima 3 srca

* najhitreje rasteči noht je na roki - na sredincu

* približno 50% bakterij se nahaja na površini človeškega jezika in 85% ljudi ga zmore zrolat v “tubo”

* v angleškem jeziku obstaja samo ena beseda, ki vsebuje 10 besed, ne da bi jim ob tem  moral  zamenjati črke:

“therein”: the, there, he, in, rein, her, here, ere, therein, herein.

* v Saratogi,  Florida, je prepovedano peti v kopalkah; v Salemu, Massachussets, je v najetih sobah prepovedano spati nag, enako velja za poročene pare

* Alektofilija je ljubezen kokoši

* po nekaj urah, preživetih pred računalnikom, poglej na bel papir - zna se pojavit pink barva

IN POUR FIN,  top 10 izgovorov za izostanek od dela, zaposlenih v ZDA (sfašta ) …morda dobite kak KORISTEN nasvet za drugič

1.  Uslužbenca je zastrupila tašča.

2.  Bik je pobegnil iz ranča in se je vsakič hotel zagnati v žensko, ki je želela vstopiti v avto

3. Uslužbenec je občutil vse simptome njegove pričakujoče žene

4.  … je poklical z osebnega telefona in dejal, da je bil ponesreči zaklenjen v sobi za počitek, da pa dolgo ni bilo nikogar mimo, ki bi mu odprl

5. … si je zlomil nogo med snowboardanjem po strehi njegove hiše, ker je bil vinjen

6. nič kaj, 7. tudi kr nekaj

8. Uslužbenčeva mama je v zaporu.

9. Dihur se je prikradel v uslužbenčevo hišo in pošprical vsa njegova oblačila

10. … je imel hujšo obliko dihalnega reflexa jaooooo!

…grem dalje študirat, brez izgovorov, sam na wc še skočim, čaj nardim, se pretegnem, pogledam mailbox, in ja…grem

Zelo vščeno bi mi bilo, da bi se vesolje odločilo spraviti na človeštvo, na planet Zemlja, mentalno bombo, ki bi nas očistila vseh nesmislov. Začeli bi misliti drugače. In delovati v skladu z naravo Naravo.

21.stol. mi gre strašno na živce, družba mi je patetična in nikjer več ni svežine, zdravega. Polno pametovanja, izogibanja, alternative, vse šiba v extreme. O ravnovesju ni ne duha, ne sluha. Danes sem sita mode, znanstvenih novosti in pametnih religij, danes nočem slišat o družbenih sistemih in umetnih avtoritetah.

Sonce sije. Zadala sem si cilj, preusmerjam negativno mišljenje…verjetno bom zmogla… Karen (Peru, Lima) mi je pisala. Rahel šok - spet iz njene strani: naslednje leto pride v Španijo (lani je končala študij psihologije, rabi še specializacijo - terapevt), omenila je, da ima na izbiro tudi univerzo v Sloveniji. Kap me je, skoraj ne morem verjet. Najino pen prijateljstvo napreduje (zač. dopisovanja nekje pri pri 16,17.l.), nekako prikrito, ampak nekaj lepega naju še obe čaka. Očitno je, da se boma v najinih življenjih še zares objeli! In ob tej novici se sprašujem ali bom šla za leto dni v ZDA? Kako je življenje nepredviljivo.

Morda kmalu ugotovim, da sem rojena pod dokaj svetlo zvezdo…

Čudovit dan, bralec!

“Nič v življenju ni takšnega, česar bi se mogli bati, je le takšno, kar bi morali razumeti”