Za zeleno zaveso Iz globočin

Vstala pred pol ure…morala, ni kaj, pogledat blogarsko življenje, ali padajo bombe ali cvetijo rožice….
In minuto nazaj, na I DON’t FEEL LIKE DANCING, zaplesala in se šla disco divo - hahahahahah. Paše, ampak res! Preteg, zjutraj, še ne “porihtan”, ob odprtem oknu, svež zrak, speči sosedi - kr malce adrenalinsko!

Dobro jutro vsem, in ….danes je zares sobota: poskusila bom upoštevat naslednje: Do everyday one thing that scares you! ….važi.

p.s.: Shakira…kdo, ki ljubi ples, ostane hladen ob njenih ritmih…danes zvečer…..express yourself, ženske!

Cogitationis poenam nemo patitur -
- Nobody should be punished for his thoughts!

If you cannot be a poet, be the poem. (D. Carradine)

Stvar je takšna, da….je jutro, ki več to dejansko ni, ampak že začetek dopoldneva. Še vedno ne vem, če čakam to administracijo, da mi da znak, da lahko dvignem vse potrebne dokumente za v absolventa. V mislih imam tudi vizijo, da bom bankrot…ampak na koncu vseh koncev se vedno vgriznem v jezik, KER….tadaaaa: nič ni tako kot se zdi. Hm, recimo, bomo videli. Resnica je tudi ta, da sem se sedaj zasačla…in sicer, ugotovila, da že lep lep čas nisem delala neko delo, za katerega bi morala vložit veliko truda in dost miselne aktivnosti, in da bi po tem doživljala užitek, veselje, zadovoljstvo ob doseženem rezultatu.
Kako lahko človek propade, če nič ne dela. Če je smrdljiva lenoba, ko bubrek u loju, kot nekdo, ki zares vzame rek “ne radi - rad ubija”. Hja, mene, brate, ubija sve, kad ne radim, kad odmaram umiram! AKHM, zato…en bajdvej: včeraj ponoči sem se trudila brat Veroniko, ki na vsak način hoče umreti, in take knjige ti dajo seveda mislit, nehote se vsuje name kup razmišljanj; tako sem želela pisat o notranjem svetu. Sej bom kmalu poimenovala tako nov post, AMPAk, dans opazim, da je nekdo že to uporablil za svoj post in pisal o notranjosti, zunanjosti - pa mi je delovalo vse skup osladno, oz. mislim, da vsem drugim bi delovalo višek smetane na sladoledu, ko bi še jaz pisala o nečem, kar se ne da videt z očmi. Vem, tudi ko jaz berem naslove (bilo kje) o duši, srcu, razumevanju, prijateljstvu, iskrenosti, notranjim vzgibom - mi gre malo gor, ampak za to je krivo stoletje, v katerem živimo. Popačilo je nekaj, kar je tukaj in zdaj, kar je del nas in kar bi morali zelo dobro poznati. Vse to/tisto pa se zdaj lotevamo spoznavat na silo, prekomerno, celo preko medijev in tisočerih knjig in vse je posilčno in zato zavijamo z očmi, ko kdo “kvasi o tem”. Vendar, ni vse tako črno-belo, nič ni tak kot se zdi, da je….vseeno bom pisala o tem, ker imam potrebo in predvsem zase, ker se s tem in s sabo dost ubadam. Nisem se še v mojem potopu dotaknila tal mojih globočin.

In sedaj se je spet zgodilo, da sem s tistim by the way-jem nekam zašla, pozabila sem nadaljevati, kaj že? Naslednja stvar, ki jo bom zres udejanila je krajši preteg mojega telesa, potem grem poklicat fax in nato naredit osnutek vabila za obletnico mature. Naj še kdo zdaj upa trditi, da ni nič posebnega, ko se dobiš s starimi znanci. A ni nekaj najlepšega, da smo družabna bitja in da smo sposobni komplexne komunikacije in da imamo spomin ter da ga znamo obujat!?! No, brez tega, bi nam sigurno bil dolgčas. Zato..vsi moji gimnazijci, še ne veste, ampak jaz vas bom kmalu spet spravla skupaj

Even if you are on the right track, you will get run over if you just sit there.

“She is good who is close to the fire and does not burn.”
(Spanish)

p.s.: had…mi je dal nehote vzpodbudo po tem…ne bodo pa misli dneva (te so njegove) - noč ima svojo moč, misli noči so/bodo izbrane, zapisane pod drugimi vplivi in stanji…

Dogodki zadnjih 4 dni so me stresli, malo dvignili v višave in me hitro spustili na tla, tako, da sem simpatično polomljena.

Mobitel - želim ti vse najhujše. Še plačal mi boš za to! Jaz tebi naraje ne bi, ampak boš pa dobil od mene eno zelo prijetno pismo!

Matjažu nisem očistila stanovanja, tako dobra duša spet nisem. Je pa imel en dan pred mojim prihodom rojstni dan….dobil je dve darili. Eno sladko, iz moje strani - predvideno in dva dni kasneje, še eno, iz moje strani - nepredvideno.

Ljubljana je v soboto popoldan posebej lepa. Videla sem …spet sicer, ampak tokrat še bolj očitno, pestrost naroda, mladega predvsem….pestrost, če se osredotočim na videz. Naj me kdo brcne v pozadino, če si upa, ampak, ni kaj - najbolj so mi silili v oči moški, ki v bistvu niso to bili. Zdaj je moderno, da si exscentrik, čudak, malo psihadeličen, malo fensi-šmensi, malo ovit z rutami in z ošiljenimi frizurami, s tisto navgražno hojo, na starinskem kolesu s košarco od spredaj - jaoooooo! Kaka žalost. Zakaj??? Komu na čast?? No še vedno, kar se tiče zunanjega videza. Ali je smiselno imet farmo res identičnih kokoši (zdaj ne govorim o petelinih). Big master očala, ki ti prekrijejo 3/4 obraza so še vedno izzzzzreeeedno metropolitska, balerinke, zlate ali črne, pajkice, zlata torba, tu pa tam se še najde tista čivava usred dekolteja, sicer pa, pika na i drža in pogled - ni, da ju ni. Vse so prijele boga za jajca. OK, svaka jim čast, ampak, jaz si jih ne želim. Hvala Bogu

Spoznala sem dve prijetni duši.

Sešn je bil res naporn, ko sam hudič. Ampak, vam povem, če ni smeha, in @ plesov, pol ni ničesar. “Razbijam čaše, a sve je to zbog tebeeeeeeeeeeee (ozki e!) - Jasmino, Jasmino, ti si moja sudbina…..Don’t stop me now, I’m having such a good time……” in role call-i, res res nesramno dobri!

Šestica, ti baje eden izmed najstarejših lokalov v Lj - dam ti nagrado za najbolj nespodobno in nagravžno vege kosilo. Ah, kako mi je bilo žal, da nisem jedla mesa z gobicami….

Miško, bilo kakšna juha s kisom, je res dobra

Pila sem pivo. In malce preveč kadila.

Jedla sem dobro pico, “parče”….kje že??

Pr Žmavcu je bilo prijetno. Matjaž, thx še enkrat, si se potrudil. Ali pa to ni bil trud, pa pač veš kako in kaj

Anaj Rupel, Eva Irgl (zakaj se mi zdi, da …), on mali milijonar iz Bara (ki ima na obrazu zarisan večen nasmešek in hinavski pogled!), Adi Smolar (bogi revež, sam da še stojiš na obeh nogah!)….aja, pa Uroš Belantič (daj si to prekleto ruto dol z vratu, madona!).

Če veš, da delaš dobro in to občuti več, kot en človek, potem si lahko prav-zares-čisto-povsem-naravno-simpl srečen.

Nisem že dolgo prepešačla toliko….Celovška, center, center, Celovška, Celovška, center..ne vem točno, ampak mislim, da sem pozabila, da vozijo busi. Sicer pa….sedaj zares dobro poznam to pot, do fines! Aha, tebe, posebnež na kolesu, ki si me (vedela sem, vedelaaaaa!!!!, čutla sem…da se boš ustavil, bah !) poleg Tivolija, sred noči vprašal, če je kje v Lj odprta menjalnica (sej to ni res…kakšna poteza, izmišljena v istem trenutku, ko je odprl usta in mi ponudil roko…ja, pravi, da je spontan) in me do Slona prosil, če grem s tabo na en zelooo dober ljubljanski sok (komaj sem se zadrževala, sam si bi res predrzen in zoprno vztrajen) - tebe ne bom hitro pozabila. Bil si kot Matt iz Bournove premoči, ne po videzu, ampak drugače - saj si se tega verjetno zavedal…sicer pa, tvoj videz mladega hoch poslovneža z okroglimi, črnimi očali, ki je imel tak hinavski, grozljiv pogled s tistim majhnim, že malce psihopatskim nasmeškom, me je res strašil. Ampak sem se dobro držala!

Malo več akcije, prosim. Sicer imam besedo ležernost res rada, ampak zdi se, da mi počasi najeda živce.

KICK OFF, naredil si pošteno brco v mojo pozadino.

Zadnji čas, da sestavim vabilo za obletnico mature…G. Hajdinjak - bomo spet imeli globoke in jebačke (izredna beseda) debate :)))

Človek potrebuje spanec. Ko je nenaspan, občuti hudo težo lastnega telesa, zdi se, da je nekoristen za ves svet…in ko je hudičevo ubit, koma, izmozgan, ga ni lepšega doživetja, ko zaspi v še isti sekundi ob padcu na jogi…hkrati te baš brrga, kaj te jutri vse čaka. Nisem še ozdravljena od tega vikenda. Ljubljana, bela, zelena, kakršna koli….no, malo moje indigo poleg - se vidimo kmalu. Do takrat pa bom puščala rožice sa sabo v tem Mariboru.

Imela sem lirični izliv…osvežujoče. Kaj vse povzročajo potovanja v druga mesta…

“Why resist temptation? There will always be more” - Don Herold

p.s.: hahaha, en posebnež me je nekje usred centra ustavil (v družbi kolegov) in mi začel molit tik pred oči kartico….že skoraj živčno me je spraševal kaj si mislim o tem, kar je na njej, o tem…. kaj pravi Mojca M.
Češ: “HA!, poglej ti to…kaj praviš!?”…Jaz:”Videz ali to pod narekovaji?! A ni vseeno…jutri boš na to pozabil….morda bi začel pisat blog, zavoljo nje…hihi…”. On:”A dnevnik misliš…ehhh, ne, ne….Sam poglej, poglej to kartico…uau, kaj praviš…”
Temu se reče: sfašta.

Torek je. In spet mislim(o). Kaj bom(o) počela/i preostanek dneva!? No, nekateri nimajo takšne navade; si delat plane na isti dan. Njihova agenda je pripravljena že teden dni v naprej in vse imajo lepo popredalčkano. Prav zdaj…se nekaj plete, IN SICER:
kupiti ali ne kupiti plašč (črn ni, to je dobro, je pa temno moder…ni slabo), na strani je samo še do 19.00

….naredi nekaj dobrega….pojdi prostovoljno pomagat

….Aerosmithov Crazy včeraj zvečer je bil kriv, da se je odvila v moji buči cela zgodbica…počutila sem se bolje

…..pošlji maile osebam, ki jih strpno čakajo že mesec dni….Karen Anglas: estoy aqui, no te precupe

…..pomij posodo

….sem slabokrvna, ne pozabi: oreščki, suhe slive, rdeča pesa

…..pojdi na sestanek @

…..pojej tabletko ob 21.00

…..grozdje

…..psihično se pipravljaj na odhod v center Slo in naredi si plan, kako boš Matjažu v njegovi odsotnosti pospravila celo stanovanje (hahaha - u wish!)…no, ne pozabi mu pustit na pultu liter Vranca, ker si mu že v naprej hvaležna

…..pošlji eno pozitivko po sms tistim, s katerimi ti sicer ni it na pičence

….strinjaj se malo bolj, kot ponavadi …z okolico

….zvečer: beri

….kad slučajno zaželiš radit’, sjedi, pričekaj, viđećeš, proćiće te!

Baje so zadnje čase cinizem, sarkazem, ironija, -ije in -izmi zelo IN. Opažam, da je pametno razglašat samega sebe za velikega poznavalca ljudi okoli sebe, sploh, če jih še nisi holistično dojel…in zelo so zaničevani tisti….uh, moja pesem: Call u up in a middle of the night….mmmm…Seems no one can help me now….runaway train never …I can go where no one else can’t go….torej, am, ja, zaničevani so tisti, ki delujejo iskreno in ki ne igrajo igre. Torej ne sledim ravno virtualni modi, modi bloganja…morda pa bi napisala kako sočno, erotično zgodbico!? (kje je zdaj tsiti smajl, ki ima močne obrvi in hinavsko miga z njimi gor in dol…!) Ah, ne da se mi, bom jih raje brala pri drugih, sicer pa si bom sama lepo postlala posteljo…
Zdaj sem spet ošvrgnila z desnim očesom (levo je ostalo zazrto v ekran) kakih 8 ne-do-konca prebranih knjig. Izgubljenka, Veronika se odloči umreti. Ampak Poželenje ni bilo slabo in Okus po moškem tud prebavljiv.

Na pregledu sem bila (zadnji čas, da sem si noge pobrila), vpis v absolventa pa jutri.
Kick off bo v Lj in ne v Kranjski gori. Superca! Manj stroškov. Ljubljana, see you this weekend. Štajerka pride malo reda naredit

hm….Vrhnika (33 jih maš, Kristus se že obrača v grobu), kaj se res ne moreš odločit ali me povabiš na kofi ali ti ga jaz skuham…in ja, zdaj igraš na to karto: ne odpiši ji takoj - ah, ja.

Ja, priznam…zadnje čase nekam dolgo spim. Kako le? Kj imaš čas? A ne delaš? - vprašanja ljudi, ki ne vedo mojega trenutnega stanja Sem v prehodni fazi…postajam absolventka, izpitov nimam (oz. par sem si jih prestavila na jan.07)..delam pa tud no, sam si prilagajam aktivnosti
Grem v trgovino po četrt! kruha, NIČ VEČ, ker ga bo mama dans pekla…ok, tud prav. Stopim do blagajne in še ne pogledam prav gor k pultu, ko zaslišim renčanje, neko blebetanje, zmeden krohot…torej dvignem pogled in zagledam moškega, nekje okol 40 let starega, pijanega do daske, ki komaj z roko polni vreček in osvaja blagajničarko, ki z zategnjenim nasmeškom zaračunava njegove nagravžne klobase, ramo, neko pijačo in ups: EEEEjjj, ja pa kaaaj pa si zajjj naaardila!!! Pozaaaabla siiiii….Slovenske noviceee! - e, bravo, češnja na vrh smetane. Komaj sem se zadrževala, malo, pa bi mu rekla, naj se bolj spoštljivo obnaša in naj si kupi nmesto teh rumenjakov na papirju kakšno Geo ali vsaj Večer! Kako je bil ogaben…in to videvam zadnje čase, kar pogosto. Potem je naznanil, da gre še na en špricer…in verjetno domov k svoji družinici. Bogi njegovi doma.
Zakaj toliko vinorodnih okolišev po Sloveniji, zakaj Prešeren….zakaj sladko vince piti to me veseli in trte obrdodile so nam blblablabla…res zoprno in moteče in bah!

Polona ….prihajam….sej vem, da se ti ne ljubi brat bloga, vem, da delaš..grema v Cafe-Cafe….sam čaka me še najlepše opravilo: malo sem morm zrihtat - kakooooo se mi ne da! Na tak nič kaj sončen dan….

šibam!

Snopi. Po dolgih 4 dneh sem prišla iz bolnice. Po prvi strani sem si zelo želela domov, po drugi pa ne zato, ker smo se zelo zabavali in … Skratka bilo je veselo!! Zvedela sem vesele novice. Mamica mi je rekla,da ji je učiteljica povedala, da sem dobil pri MA - 5, pri družbi pa seveda tudi 5. In pa rekla je,da razumem MA, čeprav sem hkrati zelo površna!? Letos sem v šoli se zelo popravila, tako, da že v naprej ti povem, da bom!!! odlična. (MISLIM) Za enkrat nimam še nobenega fanta, imam simpatijo, ki stanuje v NEW YORKU. V AMERICI. On mi je najboljši idoll!!! Rada bi ga kdaj v živo videla in mu dala roko. Ne boš uganil kdo je to!! Ha, ha…

Hakuna matata! Smeh je najkrajša razdalja med človekoma….Grozno se počutim, zdaj bi si res želela umreti. Ne vem zakaj se vse to meni dogaja –> to kar pač je te dni in tedne in v bistvu tudi mesece. Včeraj sem naredila grozno napako! Sploh ne znam obrazložit zakaj sem bila tak prijazna in ljubezniva do Uroša. Videt ga ne morem, niti malo mi ni všeč - NIČ! Včeraj sem mislila, da bom slino zgubila. Od postaje pri Miš Mašu do mojega doma sem prešpukala celo pot - gravžalo se mi je vse, nisem več niti želela pomislit na vse njegove dotike. Sploh si nisem želela njega!! Ugotavljam in očitno je, da sem želela občutit kaj je užitek, samo to ni nič drugega. Všeč mi je bilo samo to, da se nekdo briga za mene, da mu ni vseeno kdo sem, všeč mi je bilo to, da me je povabil ven in zelo mi je bil všeč film. On se me dotaknit več ne sme, niti pomislit nočem, da bi še imela kaj z njim - on pa je čist nor v mene. Danes mu moram povedat, kaj si JAZ vse mislim in o tej zadevi, da je bila MOJA napaka, da sem ga v bistvu na nek način nehote zavajala, ampak da tega res nisem naredila namerno in da ne želim in nočem, da se nadaljujejo stiki…Celo noč sem študirala kak naj mu povem…Spomnila sem se nekaj filmov in takih podobnih možnih primerkov –> konec je bil obupen. Sam, če sem tolk pametna in če sem tolk iskrena, pol bom danes to naredila. Kar pa je tudi čudno in ne vem več, kaj bi rekla, je to, da mislim, da sem zaljubljena v Veselkota. Naj me noben ne vpraša kak je to možno, ampak čutim, da je. Včeraj je pil s kolegom pri gradu, vidu me je. Grozno sem se počutla, ampak hkrati pa sem se smejala, bla dobro razpoložena (?), Uroša sem še za roko držala, pa še poljublja sma se tam, on pa me je za mojim hrbtom gledal - sej mu nič ni bilo jasno, pa niti sanja se mu ne, da mi je neverjetno všeč. Kaj naj nardim? Pa v šoli mi gre vse narobe, pa jutri ne grem na karneval v Benetke ( z Mašo) - vse gre narobe. Noro bi bilo, če bi se vprašala zakaj mi ni z rožicami postlano, ampak se res ne bom, ker pol bi že izpadla kot največji čudak. Vendar, nočem dalje doživljat čustvenih muk (iz levega, no, desnega očesa mi kapljajo na levi list krokodilje solze, nočejo se ustavit!!!). Maši niti malo ne bo všeč novica, da ne grema v Benetke. Razočarana bo, ker se je zelo veselila. In veliko bi mi pomenil ta dan z njo, ker bi s tem povečali najino prijateljstvo oz. potrdili bi, da sma resnično dobri prijateljici! Moram ji povedat to stvar, ki me muči - res se obupno počutim, to bo jo presenetilo, ker je mene prav tako včeraj zvečer… Ne vem kaj naj naredim, da bo prav, da me bo človek razumel –> pa to itak ne bo, ker mu nič ne bo jasno. Moral bi me nekdo včeraj videt kak sem se obnašala: butasto, torej osladno, prijazno, dala sem mu največ upanja, dečko si je ziher delal načrte. Ampak nočem bit obremenjena s tem, stvar moram rešit.

To sta dva zapisa, v dveh različnih obdobjih. Se občuti razlika? Prvi zapis: 18.11.1994 - to je bilo leto, ko sem prvič dobila svoj dnevnik (najlepši, najdebelejši, najbolj dišeč, najbolj romantičen z bolj ali menj posrečenim imenom Snupi), in prvi odstavek je moj drugi dnevniški zapis. Drugi odstavek: je pisala že malce starejša, najstniško globoko zamišljena in “s foglom v glavi” raztresena ženskica; 23.2.2001. Ta tretji odstavek: pišem na 17.9.2006, torej :): danes nimam več 5-tk in nisem več v radovednem, navdušenem pričakovanju kdaj se bo zgodil I.poljub v življenju, dans se ne hudujem na nobenega moškega :), ne na starše in ne sedim več za šolskimi klopmi. Danes vem, kako z moškimi ;), danes sem absolventka, danes se v deževnem, oblačnem dnevu porogljivo smehljam moji preteklosti, v otroški in najstniški dobi.

Malce je zanimivo to, da si vsi trije datumi sledijo v zaporedju 6,7 let…prva dva zapisa sta izbrana naključno izmed vseh 4 dnevnikov, drugi zapis, ki odraža današnji dan, pa je tud sam po sebi tule Morda je ta 6-tka v letih “morala bit” :), morda ta, eden izmed mnogih “pisunskih fosilov”, najbolj odraža raznolikost v mišljenju in načinu pisanja…mojega. Oba dnevniška zapisa sta izredno,heh, natančno prepisana semle….z vsemi nepravilnostmi ipd.

Stanje duha: pretežno jasno z malo meglice, skozi katero prodirajo sončni žarki.

OPREDELI POJEM SREČE IN DOBREGA V SKLADU Z VRLINO!
Samo s pomočjo vrline lahko ravnamo dobro. Dobro je moralna kategorija. Končni cilj dobrega je sreča. Po Aristotelu je temeljno človeško hotenje: teženje človeške narave k ustrezni popolnosti. To je pa obenem popolna sreča ali srečnost. Dobro je v vsakem primeru, v vsaki dejavnosti in odločitvi nek smoter. Srečnost je tak smoter. Izberemo je zaradi nje same. Srečnost je nekaj popolnega in samozadostnega in končni smoter vseh dejanj, je najvišje DOBRO. Srečnost je duševna dejavnost, ki je v skladu z vrlino. Za njo je potrebno polne vrline in polnega življenja.

ALI SO V NIKOMAHOVI ETIKI NRAVSTVENE IN RAZUMSKE VRLINE?

So. Razumske vrline so npr. modrost, bistrost, pametnost, med tem, ko so nravstvene plemenitost ali umirjenost. Prve so naučene, skozi izkušnje pridobljene, druge imajo izvor iz nravi. Vrline niso dane po naravi, pa tudi ne v nasprotju z naravo. Narava nam samo nudi možnost, da jih sprejemamo. Vrline si pridobivamo, da se v nečem udejstvujemo. Nravstvene vrline se razvijejo ob občutku užitka ali bolečine, ki nam ga povzročajo. Vrline so združene z dejanji in strastmi. Vsako pa spremlja ugodje ali neugodje. Vrline so zadržanja, kar pomeni, da zavzemamo do nečesa pravilen ali nepravilen odnos.

p.s.: pamži, pazite se me
p.p.s.: To bi bil odličen predmet obravnave v OŠ - seveda na njihovem noviju…
p.p.s: nekoč smo to zgoraj študirali (premalo).